Besedilo o sprejetju
Enoviti magistrski študijski program druge stopnje Predmetni učitelj je bil potrjen na 3. pisni seji Senata Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, 8. 4. 2015, izbirna usmeritev Izobraževalna kemija je bila potrjena na Senatu Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, 10. 4. 2015, izbirna usmeritev Izobraževalno računalništvo je bila potrjena na Senatu Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, 27. 9. 2013.Študijski program je bil potrjen na Senatu Univerze v Mariboru, 21. 4. 2015.
Svet Nacionalne agencije Republika Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je študijskemu programu podelil akreditacijo na svoji 96. seji, dne 17. 12. 2015 z odločbo št. 6033-17/2015/10.
Pogoji za napredovanje po študijskem programu
Pogoj za napredovanje v višji letnik je zbranih najmanj 53 ECTS vpisanega letnika in vse kreditne točke predhodnih letnikov.
Brez opravljenih vseh obveznosti 1. letnika ni možno niti izjemno napredovanje v 3. letnik.
Brez opravljenih vseh obveznosti 2. letnika ni možno niti izjemno napredovanje v 4. letnik.
Brez opravljenih vseh obveznosti 3. letnika ni možno niti izjemno napredovanje v 5. letnik.
Pogoji za ponavljanje letnika in podaljševanje letnika:
Ponavljanje in napredovanje letnika je pod izjemnimi pogoji predvideno s Statutom Univerze v Mariboru.
Možnosti za nadaljevanje študija
Diplomanti pedagoškega študijskega programa Predmetni učitelj lahko nadaljujejo študij na študijskih programih 3. stopnje, skladno s pogoji visokošolskih zavodov, ki razpisujejo študijske programe 3. stopnje.
Možnosti za zaposlitev
Diplomanti pedagoškega študijskega programa Predmetni učitelj bodo zaposljivi kot učitelji izbranih predmetnih področij v osnovnih in srednjih šolah. Glede na temeljne cilje programa ter splošne in predmetno-specifične kompetence predlaganega študijskega programa pa bodo zaposljivi tudi v širokem spektru strokovnih dejavnosti. Gre za delovna mesta, kjer se zahtevajo znanja s področja tehnike in tehnologije, naravoslovja, matematike, komunikacijske veščine in analitične sposobnosti. Te kvalifikacije omogočajo diplomantom zaposljivost tudi izven meja Slovenije, zlasti v okviru Evropske Unije. Področja lahko združimo v naslednje kategorije:
- izobraževalne ustanove,
- delo v izobraževalnih enotah delovnih organizacij z različnih področij sorodnih industrij,
- projektno delo (organiziranje družbenih dogodkov in procesov),
- delo v raziskovalnih institucijah,
- delo v javnih institucijah,
- delo v različni sodobnih medijskih organizacijah.
Na teh področjih bodo diplomanti lahko opravljali naloge, ki so povezane z načrtovanjem in izvajanjem tehniško-tehnoloških in izobraževalnih dejavnosti, sodelovali pri svetovalnem delu, v animaciji za izobraževalno delo, v popularizaciji sodobnih oblik poučevanja in učenja, inovacijskih projektih, v organizaciji projektov s področja naravoslovja, matematike, tehnike, računalništva, kulture, mladinskega dela, prostovoljnega dela.
Prednost naših diplomantov je prav v široki zaposljivosti, ki jo še povečuje dejstvo, da gre za dvopredmetni program, kjer interdisciplinarnost dodatno povečuje zaposlitvene možnosti. Ocenjujemo, da je z vidika naraščajočega pomena fleksibilnosti delovne sile, prav širina zaposlitvenih možnosti najboljše zagotovilo uspešne umestitve diplomantov predlaganega študijskega programa na slovenskem trgu dela.
Dodatne informacije
Študijski program Predmetni učitelj je sestavljen iz dveh obveznih usmeritev, ki ju kandidat izbere iz nabora usmeritev ob vpisu v program (Izobraževalna biologija, Izobraževalna fizika, Izobraževalna kemija, Izobraževalna matematika, Izobraževalna tehnika, Izobraževalno računalništvo) v skupnem obsegu 244 ETS in obveznega splošno pedagoškega modula, v obsegu 32 ECTS.
Načini ocenjevanja
Preverjanje in ocenjevanje študentovih učnih izidov se izvaja v skladu z merili in načini, definiranimi v Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM : https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Dopolnitve2013/Pravilnik%20o%20preverjanju%20in%20ocenjevanju%20znanja%20na%20UM%20-%20NPB3,%20AVGUST%202019doc.pdf
Način preverjanja in ocenjevanja znanja je na Univerzi v Mariboru urejen s Statutom Univerze v Mariboru in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41 AG (Obvestila UM št. XXVII-6-2009); Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, (Obvestila XXVIII-7-2010), Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, (Obvestila XXX-2-2012), Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, (Obvestila XXXII-5-2014), Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM - neuradno prečiščeno besedilo (l. 2015), Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009/41 AG (l. 2019) https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Dopolnitve2013/Pravilnik%20o%20preverjanju%20in%20ocenjevanju%20znanja%20na%20UM%20-%20NPB3,%20AVGUST%202019doc.pdf
Oblike in načini preverjanja znanja opredeljuje 5. člen pravilnika.
Merila in načini preverjanja znanja posameznega predmeta so del Opisa predmeta (Subject specification) in so javno dostopni na spletni strani fakultete: https://www.fnm.um.si/index.php/predstavitev-tudija/podiplomski-tudijski-programi/
Temeljni cilji študijskega programa
Študijski program Predmetni učitelj ima zastavljene naslednje temeljne cilje:
- temeljno strokovno znanje iz najmanj dveh predmetnih področij, ki so pomembna za izobraževanje na tem predmetnem področju,
- predmetno-didaktična znanja z najmanj dveh izbranih predmetnih področij izobraževanja skupaj s praktičnim pedagoškim usposabljanjem,
- temeljna strokovna znanja s področja pedagoških, psiholoških, filozofskih in socioloških ved, ki so pomembna za delo v vzgoji in izobraževanju.
Zastavljeni temeljni cilji se v 4. in 5. letniku nadgradijo s strokovnim znanjem modernejših vsebin. Tako so študenti usposobljeni za povezovanje in uporabo temeljnih spoznanj in konceptov v najrazličnejših okoliščinah. Strokovno znanje študenti nadgrajujejo s predmetno didaktiko zahtevnejših in povezovalnih vsebin. Temeljni cilj tega programa je usposobiti študente za razvoj novih metod poučevanja ter konstrukcijo demonstracijskih ali laboratorijskih eksperimentov vključno s sodobnim učnim okoljem. Študenti so, izhajajoč iz refleksije in uporabe pedagoške metodologije, sposobni evalvacije pedagoških učinkov novih metod in novo predlaganih učnih modelov in eksperimentov. Študenti razvijajo tudi zmožnosti vodenja in organiziranja praktičnega in terenskega dela, delovanja v interdisciplinarnem timu ter vzpostavljanja partnerskega odnosa z različnimi skupinami.
Pomemben cilj študijskega programa je tudi pridobitev temeljnih znanj za nadaljnje samostojno strokovno in raziskovalno delo na področju predmetnih didaktik.
Splošne kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu
1. Sposobnost komuniciranja, sodelovalno/timsko delo.
2. Sintetično, analitično, ustvarjalno mišljenje za reševanje problemov.
3. Fleksibilna uporaba znanja v praksi.
4. Avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost, sposobnost za (samo)evalviranje in prizadevanje za kakovost.
5. Splošna razgledanost, sposobnost komuniciranja s strokovnjaki iz drugih strokovnih in znanstvenih področij.
6. Iniciativnost/ambicioznost, vrednota stalnega osebnega napredovanja in strokovnega usposabljanja.
7. Informacijsko pismenost.
8. Sposobnosti za upravljanje s časom, za samopripravo in načrtovanje, samokontrola izvajanja načrtov.
9. Komuniciranje v tujem jeziku.
10. Poznavanje in razumevanje socialnih sistemov (posebej procesov v vzgoji in izobraževanju).
11. Občutljivost/odprtost za ljudi in socialne situacije.
12. Poznavanje in razumevanje razvojnih zakonitosti, razlik in potreb posameznika.
13. Znanje o vzgojnih in izobraževalnih konceptih, njihovih filozofskih in zgodovinskih temeljih.
14. Poznavanje in razumevanje institucionalnih okvirov dela (zahtev, zakonodaje, dokumentacijskih potreb, pravni vidiki vzgojno-izobraževalnega dela).
15. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v vzgoji in izobraževanju.
16. Razumevanje individualnih vrednot in vrednotnih sistemov, obvladovanje profesionalno-etičnih vprašanj.
17. Poznavanje, razumevanje, usmerjenost v inkluzivno, nediskriminativno delo, multikulturalnost.
18. Poznavanje vsebine in metodike področja.
19. Razumevanje in uporaba kurikularnih teorij ter splošnega in didaktičnega znanja na predmetnem področju.
20. Interdisciplinarno povezovanje vsebin.
21. Uporaba specialno pedagoških znanj za delo z otroki s posebnimi potrebami.
22. Organizacijske sposobnosti za pedagoško vodenje razreda in/ali skupine.
23. Usposobljenost za organiziranje aktivnega in samostojnega učenja, usposabljanje učencev za učinkovito učenje.
24. Usposobljenost za preverjanje in ocenjevanje znanja in dosežkov učencev, ter oblikovanje povratnih informacij.
25. Komuniciranje s strokovnjaki iz različnih vzgojno-izobraževalnih področij.
26. Sodelovanje s starši.
27. Oblikovanje celovite ocene potreb posameznika oz. skupine, njihovih močnih in šibkih področij ob upoštevanju okoljskih dejavnikov (fizičnih, socialnih, kulturnih).
Pogoji za vpis v program
Utemeljitev:
V študijski program Predmetni učitelj se lahko vpiše:
a) kdor je opravil maturo
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je opravil že pri poklicni maturi.
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Kandidati za vpis v študijski program Predmetni učitelj iz točk a) in c) bodo izbrani glede na:
- splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu: 60% točk
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku: 40% točk
Kandidati iz točke b) bodo izbrani glede na:
- splošni uspeh pri poklicni maturi: 20%
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku: 20%
- uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku: 40%
- uspeh pri maturitetnem: 20%
Merila za prehode med študijskimi programi
Prehajanje je mogoče iz študijskih programov pedagoških področij, naravoslovno-matematičnih in tehniških ved in iz študijskih programov nepedagoških področij, naravoslovno-matematičnih, pedagoških in tehniških ved, če:
kandidat/ka izpolnjuje splošne pogoje za vpis v ta študijski program, se lahko kandidatu/ki kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa, o izpolnjevanju pogojev za prehod odloča Komisija za študijske zadeve FNM UM; v sklepu določi letnik, v katerega se sme kandidat/ka vpisati; če je potrebno določi kandidatu/ki za nadaljevanje študija diferencialne izpite.
Merila za priznavanje znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom v študijski program
Študentom se v procesu izobraževanja lahko priznajo znanja in spretnosti pridobljena pred vpisom v različnih oblikah formalnega izobraževanja, ki jih študent izkaže s spričevali in drugimi listinami.
V postopku priznavanja mora ocenjevanje pridobljenih znanj in spretnosti temeljiti na izobraževalnih kompetencah študijskega programa. Dokazano pridobljene kompetence, ki so ustrezno dokumentirane, se kandidatom priznajo ne glede na to, kje in kako so jih pridobili. Postopek ugotavljanja, preverjanja in priznavanja znanj in spretnosti obsega oddajo vloge, dopolnitve vloge, obravnavo vloge na pristojnem organu članice, izdajo odločbe in postopek za pritožbo kandidata zoper izdani sklep. Če pristojni organ članice na podlagi predloženih dokazil ugotovi, da znanja in spretnosti po vsebini, obsegu in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo kompetencam, ki temeljijo na izobraževalnih ciljih študijskega programa, lahko taka znanja prizna. Priznavanje znanj in spretnosti so definirani v PRAVILNIKU O PRIZNAVANJU ZNANJ IN SPRETNOSTI V ŠTUDIJSKIH PROGRAMIH UNIVERZE V MARIBORU št. 012/2019/2: https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/GlavniDokumenti2013/Pravilnik%20o%20priznavanju%20znanj%20in%20spretnosti%20v%20%C5%A1tudijskih%20programih%20UM%20%C5%A1t.%20012-2019-2.pdf
Pogoji za dokončanje študija
Kandidat študij zaključi z opravljenima magistrsko seminarsko nalogo, v obsegu 6 ECTS in magistrskim delom, v obsegu 12 ECTS.
Študent zaključi študij, ko uspešno opravi vse, s programom zahtevane obveznosti, in pridobi najmanj 300 ECTS iz usmeritev izbranih ob vpisu.
IZOBRAŽEVALNA BIOLOGIJA IN IZOBRAŽEVALNA FIZIKA
mag. prof. biol. in fiz.
magister profesor biologije in fizike
magistrica profesorica biologije in fizike
M.A.
Master of Arts
01 - Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev
0114 - Izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo
5 - Družbene vede
Dodatne informacije
V seštevkih so podane povprečne vrednosti ur za študijski program. Zaradi izbirnih predmetov pri posameznem študentu pride do odstopanj.
Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu
IZOBRAŽEVALNA BIOLOGIJA:
1. Razvijanje sposobnosti naravoslovnega mišljenja.
2. Poznavanje temeljnih dejstev in zakonitosti narave.
3. Poznavanje in razumevanje pestrosti organizmov.
4. Poznavanje in razumevanje principov zgradbe in delovanja organizmov.
5. Poznavanje in razumevanje odnosov med organizmi in okoljem.
6. Poznavanje zgradbe in delovanje človeškega telesa, razvoja človeka.
7. Poznavanje in razumevanje človeka kot dela biosfere in njegov vpliv na okolje.
8. Poznavanje domače favne in flore ter njenih značilnosti.
9. Poznavanje temeljnih etičnih načel ter izhodišč varovanja organizmov in okolja.
10. Zmožnost razpravljanja o splošnih bioloških vsebinah za doseganje učnih ciljev.
11. Posedovanje znanja in spretnosti za razreševanje bioloških in drugih problemov povezanih s stroko in poučevanjem biologije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije.
12. Strokovna avtonomnost pri izboru pristopov, metod, oblik dela, didaktičnih sredstev in učnega gradiva.
13. Obvladovanje veščin terenskega in laboratorijskega dela ter gojenja in rokovanja z organizmi za potrebe kakovostnega pedagoškega procesa.
14. Obvladovanje metodologij posredovanja teoretičnih in praktičnih znanj v okviru pouka bioloških predmetov.
15. Znanje osnov matematike, fizike, kemije in informacijsko-komunikacijske tehnologije.
IZOBRAŽEVALNA FIZIKA:
1. Razvijanje sposobnosti naravoslovnega mišljenja, poznavanje temeljnih dejstev in zakonitosti narave.
2. Poznavanje in razumevanje temeljnih fizikalnih konceptov in njihova uporaba pri razlagi naravnih pojavov in dogajanj v okolju.
3. Poznavanje povezanosti fizikalnih sistemov z drugimi sistemi v naravi in družbi.
4. Poznavanje in razumevanje vpliva fizike na razvoj tehnike in tehnologije.
5. Razumevanje in reševanje osnovnih predmetno specifičnih strokovnih (fizikalnih, informacijsko-komunikacijskih, medijskih) in izobraževalnih problemov na kvalitativnem in kvantitativnem nivoju.
6. Uporabiti pristope naravoslovnega mišljenja za kvantitativno obravnavo problemov v naravi, okolju in družbi.
7. Povezovanje makroskopske in mikroskopske razlage pojavov.
8. Osnovno razumevanje okoljske problematike in pomen fizike pri preprečevanju ter zmanjševanju onesnaženja.
9. Teorijske in eksperimentalno-tehnične spretnosti za reševanje problemov.
10. Obvladovanje osnovnih in zahtevnejših merskih metod predmetno specifičnih strokovnih in izobraževalnih področij.
11. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri teorijskem in eksperimentalnem delu.
12. Organiziranje projektnega, skupinskega in laboratorijskega dela.
13. Usposobljenost za varno eksperimentiranje oz. laboratorijsko delo, sposobnost ocene nevarnosti dela, poznavanje varnostnih predpisov in ravnanje v skladu z njimi.
14. Obvladanje veščin terenskega dela.
15. Teoretična in praktična znanja za učinkovito integracijo informacijsko komunikacijskih tehnologij na predmetno specifičnih strokovnih in izobraževalnih področjih.
16. Poznavanje postopkov vzdrževanja in upravljanja avdio-vizualnih oz. medijskih tehnologij.
17. Poznavanje postopkov vzdrževanja in upravljanja informacijsko komunikacijskih tehnologij.
18. Usposobljenost za vodenje interesnih dejavnosti naravoslovja, tehnike in računalništva.
19. Poznavanje postopkov vzpostavljanja, vzdrževanja in upravljanja sistemov e-izobraževanja malih, srednjih in velikih sistemov (podjetij, izobraževalnih institucij…).
20. Poznavanje postopkov vzpostavljanja, vzdrževanja in upravljanja sistemov izobraževanja na daljavo malih, srednjih in velikih sistemov (podjetij, izobraževalnih institucij…).
Pogoji za vpis v program
V študijski program Predmetni učitelj usmeritev IZOBRAŽEVALNA BIOLOGIJA in IZOBRAŽEVALNA FIZIKA se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo
b) kdor je opravil poklicno maturo v naslednjih srednješolskih programih: farmacevtski tehnik, tehnik laboratorijske biomedicine, kemijski tehnik
in izpit iz enega od maturitetnih predmetov Matematika, Fizika; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je opravil že pri poklicni maturi.
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
IZOBRAŽEVALNA BIOLOGIJA IN IZOBRAŽEVALNA KEMIJA
mag. prof. biol. in kem.
magister profesor biologije in kemije
magistrica profesorica biologije in kemije
M.A.
Master of Arts
01 - Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev
0114 - Izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo
5 - Družbene vede
Dodatne informacije
V seštevkih so podane povprečne vrednosti ur za študijski program. Zaradi izbirnih predmetov pri posameznem študentu pride do odstopanj.
Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu
IZOBRAŽEVALNA BIOLOGIJA:
1. Razvijanje sposobnosti naravoslovnega mišljenja.
2. Poznavanje temeljnih dejstev in zakonitosti narave.
3. Poznavanje in razumevanje pestrosti organizmov.
4. Poznavanje in razumevanje principov zgradbe in delovanja organizmov.
5. Poznavanje in razumevanje odnosov med organizmi in okoljem.
6. Poznavanje zgradbe in delovanje človeškega telesa, razvoja človeka.
7. Poznavanje in razumevanje človeka kot dela biosfere in njegov vpliv na okolje.
8. Poznavanje domače favne in flore ter njenih značilnosti.
9. Poznavanje temeljnih etičnih načel ter izhodišč varovanja organizmov in okolja.
10. Zmožnost razpravljanja o splošnih bioloških vsebinah za doseganje učnih ciljev.
11. Posedovanje znanja in spretnosti za razreševanje bioloških in drugih problemov povezanih s stroko in poučevanjem biologije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije.
12. Strokovna avtonomnost pri izboru pristopov, metod, oblik dela, didaktičnih sredstev in učnega gradiva.
13. Obvladovanje veščin terenskega in laboratorijskega dela ter gojenja in rokovanja z organizmi za potrebe kakovostnega pedagoškega procesa.
14. Obvladovanje metodologij posredovanja teoretičnih in praktičnih znanj v okviru pouka bioloških predmetov.
15. Znanje osnov matematike, fizike, kemije in informacijsko-komunikacijske tehnologije.
IZOBRAŽEVALNA KEMIJA:
1. Usposobljenost za didaktično in tehnološko načrtovanje, pripravo ter izvedbo strokovnih ogledov kemijske in njej sorodnih industrij.
2. Sposobnost povezovanja izbranih vidikov različnih kurikularnih znanj in uporabe teh povezav na aktualnih področjih gospodarskih dejavnosti.
3. Sposobnost ločevanja in pojasnjevanja aktualnih laboratorijskih in procesnih operacij, zajetih pri laboratorijskem in tehnološkem procesu pridobivanja in predelave konkretnih primerov kemikalij oz. tehnoloških proizvodov.
4. Razumevanje mehanizmov kemijskih reakcij novih sinteznih proizvodov.
5. Reševanje osnovnih kemijskih problemov na kvalitativnem in kvantitativnem nivoju.
6. Zavedanje problemov o okolju, v okolju, za okolje in družbo ter reševanje le-teh ob uporabi pristopov naravoslovnega mišljenja kot sestavini celostne obravnave.
7. Sposobnost povezovanja izbranih vidikov različnih znanj s področja metodologije kemijskega izobraževanja in uporabe teh povezav na kurikularnih področjih aktualnih programov osnovnega in srednjega poklicnega, strokovnega in poklicno – tehniškega izobraževanja.
8. Usposobljenost za didaktično in tehnološko načrtovanje, pripravo ter izvedbo strokovnih ogledov kemijske in njej sorodnih industrij.
9. Zavedanje problemov o okolju, v okolju, za okolje in družbo s kemijskega vidika ter reševanje le-teh kot sestavini kurikulov programov osnovnega in srednjega izobraževanja.
10. Obvladanje računalniških spretnosti v povezavi z operiranjem s kemijskimi informacijami in podatki.
11. Obvladanje Informacijsko – tehničnih spretnosti kot npr. oblikovanje besedila, delo z razpredelnicami, vnašanje in shranjevanje kemijskih podatkov.
12. Sposobnost učinkovitega vključevanja IKT na področju kemijskih znanosti v poučevanje in učenje.
Pogoji za vpis v program
V študijski program Predmetni učitelj usmeritev IZOBRAŽEVALNA BIOLOGIJA in IZOBRAŽEVALNA KEMIJA se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo
b) kdor je opravil poklicno maturo v naslednjih srednješolskih programih: farmacevtski tehnik, tehnik laboratorijske biomedicine, kemijski tehnik, hortikulturni tehnik, naravovarstveni tehnik, kmetijsko podjetniški tehnik
in izpit iz enega od maturitetnih predmetov Matermatika, Fizika, Biologija, Kemija; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je opravil že pri poklicni maturi.
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
IZOBRAŽEVALNA BIOLOGIJA IN IZOBRAŽEVALNA MATEMATIKA
mag. prof. biol. in mat.
magister profesor biologije in matematike
magistrica profesorica biologije in matematike
M.A.
Master of Arts
01 - Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev
0114 - Izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo
5 - Družbene vede
Dodatne informacije
V seštevkih so podane povprečne vrednosti ur za študijski program. Zaradi izbirnih predmetov pri posameznem študentu pride do odstopanj.
Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu
IZOBRAŽEVALNA BIOLOGIJA:
1. Razvijanje sposobnosti naravoslovnega mišljenja.
2. Poznavanje temeljnih dejstev in zakonitosti narave.
3. Poznavanje in razumevanje pestrosti organizmov.
4. Poznavanje in razumevanje principov zgradbe in delovanja organizmov.
5. Poznavanje in razumevanje odnosov med organizmi in okoljem.
6. Poznavanje zgradbe in delovanje človeškega telesa, razvoja človeka.
7. Poznavanje in razumevanje človeka kot dela biosfere in njegov vpliv na okolje.
8. Poznavanje domače favne in flore ter njenih značilnosti.
9. Poznavanje temeljnih etičnih načel ter izhodišč varovanja organizmov in okolja.
10. Zmožnost razpravljanja o splošnih bioloških vsebinah za doseganje učnih ciljev.
11. Posedovanje znanja in spretnosti za razreševanje bioloških in drugih problemov povezanih s stroko in poučevanjem biologije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije.
12. Strokovna avtonomnost pri izboru pristopov, metod, oblik dela, didaktičnih sredstev in učnega gradiva.
13. Obvladovanje veščin terenskega in laboratorijskega dela ter gojenja in rokovanja z organizmi za potrebe kakovostnega pedagoškega procesa.
14. Obvladovanje metodologij posredovanja teoretičnih in praktičnih znanj v okviru pouka bioloških predmetov.
15. Znanje osnov matematike, fizike, kemije in informacijsko-komunikacijske tehnologije.
IZOBRAŽEVALNA MATEMATIKA:
1. Profesionalno obvladovanje učnih načrtov, vsebin in konceptov osnovnošolske in srednješolske matematike za ustvarjanje takšnih učnih pogojev, pri katerih je učencem omogočena izgradnja kvalitetnega znanja (trajnost, prenosljivost, celovitost).
2. Usposobljenost za oblikovanje ciljev, načrtovanje in izvajanje pouka ter vrednotenje znanja pri pouku matematike za uravnotežen razvoj matematičnih znanj pri učencih (konceptualnih, proceduralnih, problemskih in komunikacijskih znanj).
3. Suvereno vrednotenje, izbira in upora obstoječih učnih gradiv, didaktičnih pripomočkov in IKT pri pouku matematike (grafična računala, matematični programi, interaktivna tabla, internet …).
4. Zmožnost ustreznega strokovnega opismenjevanja učencev v matematičnem jeziku.
5. Vključevanje strokovne terminologije iz strokovno-teoretičnih predmetov tudi v pouk matematike v srednji šoli.
6. Suvereno obvladovanje specifičnih organizacijskih oblik pouka matematike: oblikovanje projektnih dni, vodenje krožkov (matematika, logika, razvedrilna matematika), mentorstvo pri raziskovalnih nalogah.
7. Zmožnost medpredmetnega načrtovanja in izvajanja pouka skupaj z učitelji drugih predmetov.
8. Suvereno soočanje s sodobnimi didaktičnimi spoznanji in z vključevanjem aktualnih pristopov k učenju (npr. kombinirano izobraževanje, obrnjena učilnica): kritično in premišljeno vključevanje novosti v učno prakso.
Pogoji za vpis v program
V študijski program Predmetni učitelj usmeritev IZOBRAŽEVALNA BIOLOGIJA in IZOBRAŽEVALNA MATEMATIKA se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo
b) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
IZOBRAŽEVALNA BIOLOGIJA IN IZOBRAŽEVALNA TEHNIKA
mag. prof. biol. in teh.
magister profesor biologije in tehnike
magistrica profesorica biologije in tehnike
M.A.
Master of Arts
01 - Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev
0114 - Izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo
5 - Družbene vede
Dodatne informacije
V seštevkih so podane povprečne vrednosti ur za študijski program. Zaradi izbirnih predmetov pri posameznem študentu pride do odstopanj.
Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu
IZOBRAŽEVALNA BIOLOGIJA:
1. Razvijanje sposobnosti naravoslovnega mišljenja.
2. Poznavanje temeljnih dejstev in zakonitosti narave.
3. Poznavanje in razumevanje pestrosti organizmov.
4. Poznavanje in razumevanje principov zgradbe in delovanja organizmov.
5. Poznavanje in razumevanje odnosov med organizmi in okoljem.
6. Poznavanje zgradbe in delovanje človeškega telesa, razvoja človeka.
7. Poznavanje in razumevanje človeka kot dela biosfere in njegov vpliv na okolje.
8. Poznavanje domače favne in flore ter njenih značilnosti.
9. Poznavanje temeljnih etičnih načel ter izhodišč varovanja organizmov in okolja.
10. Zmožnost razpravljanja o splošnih bioloških vsebinah za doseganje učnih ciljev.
11. Posedovanje znanja in spretnosti za razreševanje bioloških in drugih problemov povezanih s stroko in poučevanjem biologije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije.
12. Strokovna avtonomnost pri izboru pristopov, metod, oblik dela, didaktičnih sredstev in učnega gradiva.
13. Obvladovanje veščin terenskega in laboratorijskega dela ter gojenja in rokovanja z organizmi za potrebe kakovostnega pedagoškega procesa.
14. Obvladovanje metodologij posredovanja teoretičnih in praktičnih znanj v okviru pouka bioloških predmetov.
15. Znanje osnov matematike, fizike, kemije in informacijsko-komunikacijske tehnologije.
IZOBRAŽEVALNA TEHNIKA:
1. Razumevanje in obvladovanje temeljnih naravoslovno – tehniških konceptov in njihova uporaba pri razlagi naravoslovno tehničnih pojavov in dogajanj v okolju.
2. Didaktično oblikovanje vsebin tehnike prilagojenih razvojni stopnji učencev za doseganje učnih ciljev v kurikulumu OŠ in SŠ ter strokovna avtonomnost pri izbiri pristopov, metod, oblik, strategij, didaktičnih sredstev in učnega gradiva.
3. Organizacija učno-vzgojnih oblik dela v šoli in zunaj nje (na taborih, v šoli v naravi, na strokovnih ekskurzijah, tehniških dnevih, interesnih dejavnostih ...) in usposobljenost za učinkovito uporabo didaktičnih metod in učnih pripomočkov.
4. Razvijanje in obvladovanje različnih učnih metod, oblik in strategij dela ter uporaba IKT na različnih področjih tehniškega izobraževanja.
5. Razvijanje praktičnih oblik dela in varna uporaba sodobnih ročnih in strojnih obdelovalnih naprav in tehnologij na različnih materialih (papir, les, kovine, umetne mase, sodobni kompozitni materiali, sodobni inženirski materiali in druga naravna gradiva ter odpadna embalaža).
6. Usposobljenost za načrtovanje, izvedbo in preskus elektronskih vezij ter razumevanje njihovega delovanja.
7. Razumevanje osnov elektrotehnike ter principov delovanja osnovnih električnih strojev in njihove zgradbe.
8. Poznavanje osnovnih energetskih sistemov in njihovega vpliva na okolje ter vpliva tehnike na človekovo življenje.
9. Razumevanje in razčlenitev strojnih elementov v strojih in napravah ter poznavanje delovnih principov in funkcij komponent ter izdelovalnih tehnologij.
10. Razumevanje mehanike in življenjskega cikla izdelka ter pomena upoštevanja vseh udeležencev v njem in izdelovalnih tehnologij v procesu razvoja izdelkov.
11. Poznavanje in razumevanje osnov opisne geometrije in tehničnega risanja ter potrebnih znanj in informacijskih tehnologij za interpretacijo in izdelavo tehničnih risb.
12. Poznavanje materialov v tehniki in razumevanje osnovnih oblikovalnih, obdelovalnih in predelovalnih tehnologij ter usposobljenost za izbiro in uporabo različnih preiskovalnih metod.
13. Poznavanje in razumevanje osnov ekonomike podjetja in tehnoloških sistemov ter vrednotenja strategij učnega dela na področju tehniškega izobraževanja.
14. Izdelava računalniških programov namenjenih podpori delovanja elektronskega vezja ali naprave.
Pogoji za vpis v program
V študijski program Predmetni učitelj usmeritev IZOBRAŽEVALNA BIOLOGIJA in IZOBRAŽEVALNA TEHNIKA se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo
b) kdor je opravil poklicno maturo v naslednjih srednješolskih programih: farmacevtski tehnik , tehnik laboratorijske biomedicine, kemijski tehnik, gozdarski tehnik,
naravovarstveni tehnik, okoljevarstveni tehnik, veterinarski tehnik, kmetijsko podjetniški tehnik
in izpit iz enega od maturitetnih predmetov Matematika, Fizika, Biologija, Kemija; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je opravil že pri poklicni maturi.
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
IZOBRAŽEVALNA BIOLOGIJA IN IZOBRAŽEVALNO RAČUNALNIŠTVO
mag. prof. biol. in rač.
magister profesor biologije in računalništva
magistrica profesorica biologije in računalništva
M.A.
Master of Arts
01 - Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev
0114 - Izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo
5 - Družbene vede
Dodatne informacije
V seštevkih so podane povprečne vrednosti ur za študijski program. Zaradi izbirnih predmetov pri posameznem študentu pride do odstopanj.
Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu
IZOBRAŽEVALNA BIOLOGIJA:
1. Razvijanje sposobnosti naravoslovnega mišljenja.
2. Poznavanje temeljnih dejstev in zakonitosti narave.
3. Poznavanje in razumevanje pestrosti organizmov.
4. Poznavanje in razumevanje principov zgradbe in delovanja organizmov.
5. Poznavanje in razumevanje odnosov med organizmi in okoljem.
6. Poznavanje zgradbe in delovanje človeškega telesa, razvoja človeka.
7. Poznavanje in razumevanje človeka kot dela biosfere in njegov vpliv na okolje.
8. Poznavanje domače favne in flore ter njenih značilnosti.
9. Poznavanje temeljnih etičnih načel ter izhodišč varovanja organizmov in okolja.
10. Zmožnost razpravljanja o splošnih bioloških vsebinah za doseganje učnih ciljev.
11. Posedovanje znanja in spretnosti za razreševanje bioloških in drugih problemov povezanih s stroko in poučevanjem biologije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije.
12. Strokovna avtonomnost pri izboru pristopov, metod, oblik dela, didaktičnih sredstev in učnega gradiva.
13. Obvladovanje veščin terenskega in laboratorijskega dela ter gojenja in rokovanja z organizmi za potrebe kakovostnega pedagoškega procesa.
14. Obvladovanje metodologij posredovanja teoretičnih in praktičnih znanj v okviru pouka bioloških predmetov.
15. Znanje osnov matematike, fizike, kemije in informacijsko-komunikacijske tehnologije.
IZOBRAŽEVALNO RAČUNALNIŠTVO:
1. Razumevanje in poznavanje ključnih pojmov, dejstev, teoretičnih in praktičnih konceptov s področja računalništva.
2. Poznavanje in ustrezno izbiranje orodij za kvalitetno izvedbo dela s področja računalniških sistemov ter uporabniške programske opreme.
3. Posredovanje lastnega razumevanja računalniških konceptov in postopkov.
4. Razumevanje in poznavanje osnovnih strategij pri računalniškem reševanju problemov.
5. Poznavanje in uporaba izobraževalno specifičnih vsebin povezanih s področjem računalništva in informatike.
6. Prepoznavanje in kvalitetno delo z različnimi oblikami podatkov in informacij.
7. Razumevanje in reševanje osnovnih računalniških problemov na kvalitativnem in kvantitativnem nivoju.
8. Uporabiti pristope naravoslovnega mišljenja za kvantitativno obravnavo problemov v naravi, okolju in družbi.
9. Ovrednotenje rezultatov lastnega dela na področju računalniškega izobraževanja.
10. Uporaba ustreznih psiholoških, pedagoških in didaktičnih pristopov pri podajanju znanja drugim osebam.
11. Zmožnost ustreznega strokovnega opismenjevanja učencev v računalniškem jeziku,
12. Poznavanje in uporabljanje strokovne terminologije iz strokovno-teoretičnih predmetov pri pouku računalništva v osnovni in srednji šoli.
13. Profesionalno obvlada učne načrte, vsebine in koncepte osnovnošolskega in srednješolskega poučevanja računalništva za ustvarjanje takšnih učnih pogojev, pri katerih je učencem omogočena izgradnja kvalitetnega znanja (trajnost, prenosljivost, celovitost),
14. Suvereno obvladuje oblikovanje ciljev, načrtovanje in izvajanje pouka pri računalništvu ter vrednotenje znanja v luči izbrane taksonomije in za oblikovanje vzpodbudnega okolja za uravnotežen razvoj konceptualnih, proceduralnih, problemskih in komunikacijskih znanj pri učencih,
15. Suvereno vrednoti, izbira in uporablja obstoječa učna gradiva, didaktične pripomočke in IKT pri pouku računalništva (različne programe, interaktivno tablo, internet …),
16. Suvereno obvlada specifične organizacijske oblike pouka računalništva: oblikovanje projektnih dni, vodenje krožkov, mentorstvo pri raziskovalnih nalogah,
17. Je seznanjen s sodobnimi dosežki in trendi pri poučevanju računalništva in nova spoznanja kritično in premišljeno vključuje v svoje delo,
18. Sodeluje z drugimi izobraževalnimi institucijami pri znanstveno-raziskovalnem delu na področju poučevanja računalništva in izobraževanja bodočih učiteljev računalništva.
Pogoji za vpis v program
V študijski program Predmetni učitelj usmeritev IZOBRAŽEVALNA BIOLOGIJA in IZOBRAŽEVALNO RAČUNALNIŠTVO se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo
b) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
IZOBRAŽEVALNA FIZIKA IN IZOBRAŽEVALNA KEMIJA
mag. prof. fiz. in kem.
magister profesor fizike in kemije
magistrica profesorica fizike in kemije
M.A.
Master of Arts
01 - Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev
0114 - Izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo
5 - Družbene vede
Dodatne informacije
V seštevkih so podane povprečne vrednosti ur za študijski program. Zaradi izbirnih predmetov pri posameznem študentu pride do odstopanj.
Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu
IZOBRAŽEVALNA FIZIKA:
1. Razvijanje sposobnosti naravoslovnega mišljenja, poznavanje temeljnih dejstev in zakonitosti narave.
2. Poznavanje in razumevanje temeljnih fizikalnih konceptov in njihova uporaba pri razlagi naravnih pojavov in dogajanj v okolju.
3. Poznavanje povezanosti fizikalnih sistemov z drugimi sistemi v naravi in družbi.
4. Poznavanje in razumevanje vpliva fizike na razvoj tehnike in tehnologije.
5. Razumevanje in reševanje osnovnih predmetno specifičnih strokovnih (fizikalnih, informacijsko-komunikacijskih, medijskih) in izobraževalnih problemov na kvalitativnem in kvantitativnem nivoju.
6. Uporabiti pristope naravoslovnega mišljenja za kvantitativno obravnavo problemov v naravi, okolju in družbi.
7. Povezovanje makroskopske in mikroskopske razlage pojavov.
8. Osnovno razumevanje okoljske problematike in pomen fizike pri preprečevanju ter zmanjševanju onesnaženja.
9. Teorijske in eksperimentalno-tehnične spretnosti za reševanje problemov.
10. Obvladovanje osnovnih in zahtevnejših merskih metod predmetno specifičnih strokovnih in izobraževalnih področij.
11. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri teorijskem in eksperimentalnem delu.
12. Organiziranje projektnega, skupinskega in laboratorijskega dela.
13. Usposobljenost za varno eksperimentiranje oz. laboratorijsko delo, sposobnost ocene nevarnosti dela, poznavanje varnostnih predpisov in ravnanje v skladu z njimi.
14. Obvladanje veščin terenskega dela.
15. Teoretična in praktična znanja za učinkovito integracijo informacijsko komunikacijskih tehnologij na predmetno specifičnih strokovnih in izobraževalnih področjih.
16. Poznavanje postopkov vzdrževanja in upravljanja avdio-vizualnih oz. medijskih tehnologij.
17. Poznavanje postopkov vzdrževanja in upravljanja informacijsko komunikacijskih tehnologij.
18. Usposobljenost za vodenje interesnih dejavnosti naravoslovja, tehnike in računalništva.
19. Poznavanje postopkov vzpostavljanja, vzdrževanja in upravljanja sistemov e-izobraževanja malih, srednjih in velikih sistemov (podjetij, izobraževalnih institucij…).
20. Poznavanje postopkov vzpostavljanja, vzdrževanja in upravljanja sistemov izobraževanja na daljavo malih, srednjih in velikih sistemov (podjetij, izobraževalnih institucij…).
IZOBRAŽEVALNA KEMIJA:
1. Usposobljenost za didaktično in tehnološko načrtovanje, pripravo ter izvedbo strokovnih ogledov kemijske in njej sorodnih industrij.
2. Sposobnost povezovanja izbranih vidikov različnih kurikularnih znanj in uporabe teh povezav na aktualnih področjih gospodarskih dejavnosti.
3. Sposobnost ločevanja in pojasnjevanja aktualnih laboratorijskih in procesnih operacij, zajetih pri laboratorijskem in tehnološkem procesu pridobivanja in predelave konkretnih primerov kemikalij oz. tehnoloških proizvodov.
4. Razumevanje mehanizmov kemijskih reakcij novih sinteznih proizvodov.
5. Reševanje osnovnih kemijskih problemov na kvalitativnem in kvantitativnem nivoju.
6. Zavedanje problemov o okolju, v okolju, za okolje in družbo ter reševanje le-teh ob uporabi pristopov naravoslovnega mišljenja kot sestavini celostne obravnave.
7. Sposobnost povezovanja izbranih vidikov različnih znanj s področja metodologije kemijskega izobraževanja in uporabe teh povezav na kurikularnih področjih aktualnih programov osnovnega in srednjega poklicnega, strokovnega in poklicno – tehniškega izobraževanja.
8. Usposobljenost za didaktično in tehnološko načrtovanje, pripravo ter izvedbo strokovnih ogledov kemijske in njej sorodnih industrij.
9. Zavedanje problemov o okolju, v okolju, za okolje in družbo s kemijskega vidika ter reševanje le-teh kot sestavini kurikulov programov osnovnega in srednjega izobraževanja.
10. Obvladanje računalniških spretnosti v povezavi z operiranjem s kemijskimi informacijami in podatki.
11. Obvladanje Informacijsko – tehničnih spretnosti kot npr. oblikovanje besedila, delo z razpredelnicami, vnašanje in shranjevanje kemijskih podatkov.
12. Sposobnost učinkovitega vključevanja IKT na področju kemijskih znanosti v poučevanje in učenje.
Pogoji za vpis v program
V študijski program Predmetni učitelj usmeritev IZOBRAŽEVALNA FIZIKA in IZOBRAŽEVALNA KEMIJA se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo
b) kdor je opravil poklicno maturo v naslednjih srednješolskih programih:
farmacevtski tehnik, tehnik laboratorijske biomedicine, kemijski tehnik
in izpit iz enega od maturitetnih predmetov Matematika, Fizika; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je opravil že pri poklicni maturi.
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
IZOBRAŽEVALNA FIZIKA IN IZOBRAŽEVALNA MATEMATIKA
mag. prof. fiz. in mat.
magister profesor fizike in matematike
magistrica profesorica fizike in matematike
M.A.
Master of Arts
01 - Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev
0114 - Izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo
5 - Družbene vede
Dodatne informacije
V seštevkih so podane povprečne vrednosti ur za študijski program. Zaradi izbirnih predmetov pri posameznem študentu pride do odstopanj.
Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu
IZOBRAŽEVALNA FIZIKA:
1. Razvijanje sposobnosti naravoslovnega mišljenja, poznavanje temeljnih dejstev in zakonitosti narave.
2. Poznavanje in razumevanje temeljnih fizikalnih konceptov in njihova uporaba pri razlagi naravnih pojavov in dogajanj v okolju.
3. Poznavanje povezanosti fizikalnih sistemov z drugimi sistemi v naravi in družbi.
4. Poznavanje in razumevanje vpliva fizike na razvoj tehnike in tehnologije.
5. Razumevanje in reševanje osnovnih predmetno specifičnih strokovnih (fizikalnih, informacijsko-komunikacijskih, medijskih) in izobraževalnih problemov na kvalitativnem in kvantitativnem nivoju.
6. Uporabiti pristope naravoslovnega mišljenja za kvantitativno obravnavo problemov v naravi, okolju in družbi.
7. Povezovanje makroskopske in mikroskopske razlage pojavov.
8. Osnovno razumevanje okoljske problematike in pomen fizike pri preprečevanju ter zmanjševanju onesnaženja.
9. Teorijske in eksperimentalno-tehnične spretnosti za reševanje problemov.
10. Obvladovanje osnovnih in zahtevnejših merskih metod predmetno specifičnih strokovnih in izobraževalnih področij.
11. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri teorijskem in eksperimentalnem delu.
12. Organiziranje projektnega, skupinskega in laboratorijskega dela.
13. Usposobljenost za varno eksperimentiranje oz. laboratorijsko delo, sposobnost ocene nevarnosti dela, poznavanje varnostnih predpisov in ravnanje v skladu z njimi.
14. Obvladanje veščin terenskega dela.
15. Teoretična in praktična znanja za učinkovito integracijo informacijsko komunikacijskih tehnologij na predmetno specifičnih strokovnih in izobraževalnih področjih.
16. Poznavanje postopkov vzdrževanja in upravljanja avdio-vizualnih oz. medijskih tehnologij.
17. Poznavanje postopkov vzdrževanja in upravljanja informacijsko komunikacijskih tehnologij.
18. Usposobljenost za vodenje interesnih dejavnosti naravoslovja, tehnike in računalništva.
19. Poznavanje postopkov vzpostavljanja, vzdrževanja in upravljanja sistemov e-izobraževanja malih, srednjih in velikih sistemov (podjetij, izobraževalnih institucij…).
20. Poznavanje postopkov vzpostavljanja, vzdrževanja in upravljanja sistemov izobraževanja na daljavo malih, srednjih in velikih sistemov (podjetij, izobraževalnih institucij…).
IZOBRAŽEVALNA MATEMATIKA:
1. Profesionalno obvladovanje učnih načrtov, vsebin in konceptov osnovnošolske in srednješolske matematike za ustvarjanje takšnih učnih pogojev, pri katerih je učencem omogočena izgradnja kvalitetnega znanja (trajnost, prenosljivost, celovitost).
2. Usposobljenost za oblikovanje ciljev, načrtovanje in izvajanje pouka ter vrednotenje znanja pri pouku matematike za uravnotežen razvoj matematičnih znanj pri učencih (konceptualnih, proceduralnih, problemskih in komunikacijskih znanj).
3. Suvereno vrednotenje, izbira in upora obstoječih učnih gradiv, didaktičnih pripomočkov in IKT pri pouku matematike (grafična računala, matematični programi, interaktivna tabla, internet …).
4. Zmožnost ustreznega strokovnega opismenjevanja učencev v matematičnem jeziku.
5. Vključevanje strokovne terminologije iz strokovno-teoretičnih predmetov tudi v pouk matematike v srednji šoli.
6. Suvereno obvladovanje specifičnih organizacijskih oblik pouka matematike: oblikovanje projektnih dni, vodenje krožkov (matematika, logika, razvedrilna matematika), mentorstvo pri raziskovalnih nalogah.
7. Zmožnost medpredmetnega načrtovanja in izvajanja pouka skupaj z učitelji drugih predmetov.
8. Suvereno soočanje s sodobnimi didaktičnimi spoznanji in z vključevanjem aktualnih pristopov k učenju (npr. kombinirano izobraževanje, obrnjena učilnica): kritično in premišljeno vključevanje novosti v učno prakso.
Pogoji za vpis v program
V študijski program Predmetni učitelj usmeritev IZOBRAŽEVALNA FIZIKA in IZOBRAŽEVALNA MATEMATIKA se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo
b) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
IZOBRAŽEVALNA FIZIKA IN IZOBRAŽEVALNA TEHNIKA
mag. prof. fiz. in teh.
magister profesor fizike in tehnike
magistrica profesorica fizike in tehnike
M.A.
Master of Arts
01 - Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev
0114 - Izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo
5 - Družbene vede
Dodatne informacije
V seštevkih so podane povprečne vrednosti ur za študijski program. Zaradi izbirnih predmetov pri posameznem študentu pride do odstopanj.
Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu
IZOBRAŽEVALNA FIZIKA:
1. Razvijanje sposobnosti naravoslovnega mišljenja, poznavanje temeljnih dejstev in zakonitosti narave.
2. Poznavanje in razumevanje temeljnih fizikalnih konceptov in njihova uporaba pri razlagi naravnih pojavov in dogajanj v okolju.
3. Poznavanje povezanosti fizikalnih sistemov z drugimi sistemi v naravi in družbi.
4. Poznavanje in razumevanje vpliva fizike na razvoj tehnike in tehnologije.
5. Razumevanje in reševanje osnovnih predmetno specifičnih strokovnih (fizikalnih, informacijsko-komunikacijskih, medijskih) in izobraževalnih problemov na kvalitativnem in kvantitativnem nivoju.
6. Uporabiti pristope naravoslovnega mišljenja za kvantitativno obravnavo problemov v naravi, okolju in družbi.
7. Povezovanje makroskopske in mikroskopske razlage pojavov.
8. Osnovno razumevanje okoljske problematike in pomen fizike pri preprečevanju ter zmanjševanju onesnaženja.
9. Teorijske in eksperimentalno-tehnične spretnosti za reševanje problemov.
10. Obvladovanje osnovnih in zahtevnejših merskih metod predmetno specifičnih strokovnih in izobraževalnih področij.
11. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri teorijskem in eksperimentalnem delu.
12. Organiziranje projektnega, skupinskega in laboratorijskega dela.
13. Usposobljenost za varno eksperimentiranje oz. laboratorijsko delo, sposobnost ocene nevarnosti dela, poznavanje varnostnih predpisov in ravnanje v skladu z njimi.
14. Obvladanje veščin terenskega dela.
15. Teoretična in praktična znanja za učinkovito integracijo informacijsko komunikacijskih tehnologij na predmetno specifičnih strokovnih in izobraževalnih področjih.
16. Poznavanje postopkov vzdrževanja in upravljanja avdio-vizualnih oz. medijskih tehnologij.
17. Poznavanje postopkov vzdrževanja in upravljanja informacijsko komunikacijskih tehnologij.
18. Usposobljenost za vodenje interesnih dejavnosti naravoslovja, tehnike in računalništva.
19. Poznavanje postopkov vzpostavljanja, vzdrževanja in upravljanja sistemov e-izobraževanja malih, srednjih in velikih sistemov (podjetij, izobraževalnih institucij…).
20. Poznavanje postopkov vzpostavljanja, vzdrževanja in upravljanja sistemov izobraževanja na daljavo malih, srednjih in velikih sistemov (podjetij, izobraževalnih institucij…).
IZOBRAŽEVALNA TEHNIKA:
1. Razumevanje in obvladovanje temeljnih naravoslovno – tehniških konceptov in njihova uporaba pri razlagi naravoslovno tehničnih pojavov in dogajanj v okolju.
2. Didaktično oblikovanje vsebin tehnike prilagojenih razvojni stopnji učencev za doseganje učnih ciljev v kurikulumu OŠ in SŠ ter strokovna avtonomnost pri izbiri pristopov, metod, oblik, strategij, didaktičnih sredstev in učnega gradiva.
3. Organizacija učno-vzgojnih oblik dela v šoli in zunaj nje (na taborih, v šoli v naravi, na strokovnih ekskurzijah, tehniških dnevih, interesnih dejavnostih ...) in usposobljenost za učinkovito uporabo didaktičnih metod in učnih pripomočkov.
4. Razvijanje in obvladovanje različnih učnih metod, oblik in strategij dela ter uporaba IKT na različnih področjih tehniškega izobraževanja.
5. Razvijanje praktičnih oblik dela in varna uporaba sodobnih ročnih in strojnih obdelovalnih naprav in tehnologij na različnih materialih (papir, les, kovine, umetne mase, sodobni kompozitni materiali, sodobni inženirski materiali in druga naravna gradiva ter odpadna embalaža).
6. Usposobljenost za načrtovanje, izvedbo in preskus elektronskih vezij ter razumevanje njihovega delovanja.
7. Razumevanje osnov elektrotehnike ter principov delovanja osnovnih električnih strojev in njihove zgradbe.
8. Poznavanje osnovnih energetskih sistemov in njihovega vpliva na okolje ter vpliva tehnike na človekovo življenje.
9. Razumevanje in razčlenitev strojnih elementov v strojih in napravah ter poznavanje delovnih principov in funkcij komponent ter izdelovalnih tehnologij.
10. Razumevanje mehanike in življenjskega cikla izdelka ter pomena upoštevanja vseh udeležencev v njem in izdelovalnih tehnologij v procesu razvoja izdelkov.
11. Poznavanje in razumevanje osnov opisne geometrije in tehničnega risanja ter potrebnih znanj in informacijskih tehnologij za interpretacijo in izdelavo tehničnih risb.
12. Poznavanje materialov v tehniki in razumevanje osnovnih oblikovalnih, obdelovalnih in predelovalnih tehnologij ter usposobljenost za izbiro in uporabo različnih preiskovalnih metod.
13. Poznavanje in razumevanje osnov ekonomike podjetja in tehnoloških sistemov ter vrednotenja strategij učnega dela na področju tehniškega izobraževanja.
14. Izdelava računalniških programov namenjenih podpori delovanja elektronskega vezja ali naprave.
Pogoji za vpis v program
V študijski program Predmetni učitelj usmeritev IZOBRAŽEVALNA FIZIKA in IZOBRAŽEVALNA TEHNIKA se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo
b) kdor je opravil poklicno maturo v naslednjih srednješolskih programih:
elektrotehnik, gradbeni tehnik, ladijski strojni tehnik, lesarski tehnik, strojni tehnik, tehnik elektronskih komunikacij, tehnik laboratorijske biomedicine, tehnik mehatronike, tehnik računalništva
in izpit iz enega od maturitetnih predmetov Matematika, Fizika; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je opravil že pri poklicni maturi.
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
IZOBRAŽEVALNA FIZIKA IN IZOBRAŽEVALNO RAČUNALNIŠTVO
mag. prof. fiz. in rač.
magister profesor fizike in računalništva
magistrica profesorica fizike in računalništva
M.A.
Master of Arts
01 - Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev
0114 - Izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo
5 - Družbene vede
Dodatne informacije
V seštevkih so podane povprečne vrednosti ur za študijski program. Zaradi izbirnih predmetov pri posameznem študentu pride do odstopanj.
Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu
IZOBRAŽEVALNA FIZIKA:
1. Razvijanje sposobnosti naravoslovnega mišljenja, poznavanje temeljnih dejstev in zakonitosti narave.
2. Poznavanje in razumevanje temeljnih fizikalnih konceptov in njihova uporaba pri razlagi naravnih pojavov in dogajanj v okolju.
3. Poznavanje povezanosti fizikalnih sistemov z drugimi sistemi v naravi in družbi.
4. Poznavanje in razumevanje vpliva fizike na razvoj tehnike in tehnologije.
5. Razumevanje in reševanje osnovnih predmetno specifičnih strokovnih (fizikalnih, informacijsko-komunikacijskih, medijskih) in izobraževalnih problemov na kvalitativnem in kvantitativnem nivoju.
6. Uporabiti pristope naravoslovnega mišljenja za kvantitativno obravnavo problemov v naravi, okolju in družbi.
7. Povezovanje makroskopske in mikroskopske razlage pojavov.
8. Osnovno razumevanje okoljske problematike in pomen fizike pri preprečevanju ter zmanjševanju onesnaženja.
9. Teorijske in eksperimentalno-tehnične spretnosti za reševanje problemov.
10. Obvladovanje osnovnih in zahtevnejših merskih metod predmetno specifičnih strokovnih in izobraževalnih področij.
11. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri teorijskem in eksperimentalnem delu.
12. Organiziranje projektnega, skupinskega in laboratorijskega dela.
13. Usposobljenost za varno eksperimentiranje oz. laboratorijsko delo, sposobnost ocene nevarnosti dela, poznavanje varnostnih predpisov in ravnanje v skladu z njimi.
14. Obvladanje veščin terenskega dela.
15. Teoretična in praktična znanja za učinkovito integracijo informacijsko komunikacijskih tehnologij na predmetno specifičnih strokovnih in izobraževalnih področjih.
16. Poznavanje postopkov vzdrževanja in upravljanja avdio-vizualnih oz. medijskih tehnologij.
17. Poznavanje postopkov vzdrževanja in upravljanja informacijsko komunikacijskih tehnologij.
18. Usposobljenost za vodenje interesnih dejavnosti naravoslovja, tehnike in računalništva.
19. Poznavanje postopkov vzpostavljanja, vzdrževanja in upravljanja sistemov e-izobraževanja malih, srednjih in velikih sistemov (podjetij, izobraževalnih institucij…).
20. Poznavanje postopkov vzpostavljanja, vzdrževanja in upravljanja sistemov izobraževanja na daljavo malih, srednjih in velikih sistemov (podjetij, izobraževalnih institucij…).
IZOBRAŽEVALNO RAČUNALNIŠTVO:
1. Razumevanje in poznavanje ključnih pojmov, dejstev, teoretičnih in praktičnih konceptov s področja računalništva.
2. Poznavanje in ustrezno izbiranje orodij za kvalitetno izvedbo dela s področja računalniških sistemov ter uporabniške programske opreme.
3. Posredovanje lastnega razumevanja računalniških konceptov in postopkov.
4. Razumevanje in poznavanje osnovnih strategij pri računalniškem reševanju problemov.
5. Poznavanje in uporaba izobraževalno specifičnih vsebin povezanih s področjem računalništva in informatike.
6. Prepoznavanje in kvalitetno delo z različnimi oblikami podatkov in informacij.
7. Razumevanje in reševanje osnovnih računalniških problemov na kvalitativnem in kvantitativnem nivoju.
8. Uporabiti pristope naravoslovnega mišljenja za kvantitativno obravnavo problemov v naravi, okolju in družbi.
9. Ovrednotenje rezultatov lastnega dela na področju računalniškega izobraževanja.
10. Uporaba ustreznih psiholoških, pedagoških in didaktičnih pristopov pri podajanju znanja drugim osebam.
11. Zmožnost ustreznega strokovnega opismenjevanja učencev v računalniškem jeziku,
12. Poznavanje in uporabljanje strokovne terminologije iz strokovno-teoretičnih predmetov pri pouku računalništva v osnovni in srednji šoli.
13. Profesionalno obvlada učne načrte, vsebine in koncepte osnovnošolskega in srednješolskega poučevanja računalništva za ustvarjanje takšnih učnih pogojev, pri katerih je učencem omogočena izgradnja kvalitetnega znanja (trajnost, prenosljivost, celovitost),
14. Suvereno obvladuje oblikovanje ciljev, načrtovanje in izvajanje pouka pri računalništvu ter vrednotenje znanja v luči izbrane taksonomije in za oblikovanje vzpodbudnega okolja za uravnotežen razvoj konceptualnih, proceduralnih, problemskih in komunikacijskih znanj pri učencih,
15. Suvereno vrednoti, izbira in uporablja obstoječa učna gradiva, didaktične pripomočke in IKT pri pouku računalništva (različne programe, interaktivno tablo, internet …),
16. Suvereno obvlada specifične organizacijske oblike pouka računalništva: oblikovanje projektnih dni, vodenje krožkov, mentorstvo pri raziskovalnih nalogah,
17. Je seznanjen s sodobnimi dosežki in trendi pri poučevanju računalništva in nova spoznanja kritično in premišljeno vključuje v svoje delo,
18. Sodeluje z drugimi izobraževalnimi institucijami pri znanstveno-raziskovalnem delu na področju poučevanja računalništva in izobraževanja bodočih učiteljev računalništva.
Pogoji za vpis v program
V študijski program Predmetni učitelj usmeritev IZOBRAŽEVALNA FIZIKA in IZOBRAŽEVALNO RAČUNALNIŠTVO se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo
b) kdor je opravil poklicno maturo v naslednjih srednješolskih programih:
tehnik računalništva
in izpit iz enega od maturitetnih predmetov Matematika, Fizika; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je opravil že pri poklicni maturi.
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
IZOBRAŽEVALNA KEMIJA IN IZOBRAŽEVALNA MATEMATIKA
mag. prof. kem. in mat.
magister profesor kemije in matematike
magistrica profesorica kemije in matematike
M.A.
Master of Arts
01 - Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev
0114 - Izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo
5 - Družbene vede
Dodatne informacije
V seštevkih so podane povprečne vrednosti ur za študijski program. Zaradi izbirnih predmetov pri posameznem študentu pride do odstopanj.
Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu
IZOBRAŽEVALNA KEMIJA:
1. Usposobljenost za didaktično in tehnološko načrtovanje, pripravo ter izvedbo strokovnih ogledov kemijske in njej sorodnih industrij.
2. Sposobnost povezovanja izbranih vidikov različnih kurikularnih znanj in uporabe teh povezav na aktualnih področjih gospodarskih dejavnosti.
3. Sposobnost ločevanja in pojasnjevanja aktualnih laboratorijskih in procesnih operacij, zajetih pri laboratorijskem in tehnološkem procesu pridobivanja in predelave konkretnih primerov kemikalij oz. tehnoloških proizvodov.
4. Razumevanje mehanizmov kemijskih reakcij novih sinteznih proizvodov.
5. Reševanje osnovnih kemijskih problemov na kvalitativnem in kvantitativnem nivoju.
6. Zavedanje problemov o okolju, v okolju, za okolje in družbo ter reševanje le-teh ob uporabi pristopov naravoslovnega mišljenja kot sestavini celostne obravnave.
7. Sposobnost povezovanja izbranih vidikov različnih znanj s področja metodologije kemijskega izobraževanja in uporabe teh povezav na kurikularnih področjih aktualnih programov osnovnega in srednjega poklicnega, strokovnega in poklicno – tehniškega izobraževanja.
8. Usposobljenost za didaktično in tehnološko načrtovanje, pripravo ter izvedbo strokovnih ogledov kemijske in njej sorodnih industrij.
9. Zavedanje problemov o okolju, v okolju, za okolje in družbo s kemijskega vidika ter reševanje le-teh kot sestavini kurikulov programov osnovnega in srednjega izobraževanja.
10. Obvladanje računalniških spretnosti v povezavi z operiranjem s kemijskimi informacijami in podatki.
11. Obvladanje Informacijsko – tehničnih spretnosti kot npr. oblikovanje besedila, delo z razpredelnicami, vnašanje in shranjevanje kemijskih podatkov.
12. Sposobnost učinkovitega vključevanja IKT na področju kemijskih znanosti v poučevanje in učenje.
IZOBRAŽEVALNA MATEMATIKA:
1. Profesionalno obvladovanje učnih načrtov, vsebin in konceptov osnovnošolske in srednješolske matematike za ustvarjanje takšnih učnih pogojev, pri katerih je učencem omogočena izgradnja kvalitetnega znanja (trajnost, prenosljivost, celovitost).
2. Usposobljenost za oblikovanje ciljev, načrtovanje in izvajanje pouka ter vrednotenje znanja pri pouku matematike za uravnotežen razvoj matematičnih znanj pri učencih (konceptualnih, proceduralnih, problemskih in komunikacijskih znanj).
3. Suvereno vrednotenje, izbira in upora obstoječih učnih gradiv, didaktičnih pripomočkov in IKT pri pouku matematike (grafična računala, matematični programi, interaktivna tabla, internet …).
4. Zmožnost ustreznega strokovnega opismenjevanja učencev v matematičnem jeziku.
5. Vključevanje strokovne terminologije iz strokovno-teoretičnih predmetov tudi v pouk matematike v srednji šoli.
6. Suvereno obvladovanje specifičnih organizacijskih oblik pouka matematike: oblikovanje projektnih dni, vodenje krožkov (matematika, logika, razvedrilna matematika), mentorstvo pri raziskovalnih nalogah.
7. Zmožnost medpredmetnega načrtovanja in izvajanja pouka skupaj z učitelji drugih predmetov.
8. Suvereno soočanje s sodobnimi didaktičnimi spoznanji in z vključevanjem aktualnih pristopov k učenju (npr. kombinirano izobraževanje, obrnjena učilnica): kritično in premišljeno vključevanje novosti v učno prakso.
Pogoji za vpis v program
V študijski program Predmetni učitelj usmeritev IZOBRAŽEVALNA KEMIJA in IZOBRAŽEVALNA MATEMATIKA se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo
b) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
IZOBRAŽEVALNA KEMIJA IN IZOBRAŽEVALNA TEHNIKA
mag. prof. kem. in teh.
magister profesor kemije in tehnike
magistrica profesorica kemije in tehnike
M.A.
Master of Arts
01 - Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev
0114 - Izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo
5 - Družbene vede
Dodatne informacije
V seštevkih so podane povprečne vrednosti ur za študijski program. Zaradi izbirnih predmetov pri posameznem študentu pride do odstopanj.
Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu
IZOBRAŽEVALNA KEMIJA:
1. Usposobljenost za didaktično in tehnološko načrtovanje, pripravo ter izvedbo strokovnih ogledov kemijske in njej sorodnih industrij.
2. Sposobnost povezovanja izbranih vidikov različnih kurikularnih znanj in uporabe teh povezav na aktualnih področjih gospodarskih dejavnosti.
3. Sposobnost ločevanja in pojasnjevanja aktualnih laboratorijskih in procesnih operacij, zajetih pri laboratorijskem in tehnološkem procesu pridobivanja in predelave konkretnih primerov kemikalij oz. tehnoloških proizvodov.
4. Razumevanje mehanizmov kemijskih reakcij novih sinteznih proizvodov.
5. Reševanje osnovnih kemijskih problemov na kvalitativnem in kvantitativnem nivoju.
6. Zavedanje problemov o okolju, v okolju, za okolje in družbo ter reševanje le-teh ob uporabi pristopov naravoslovnega mišljenja kot sestavini celostne obravnave.
7. Sposobnost povezovanja izbranih vidikov različnih znanj s področja metodologije kemijskega izobraževanja in uporabe teh povezav na kurikularnih področjih aktualnih programov osnovnega in srednjega poklicnega, strokovnega in poklicno – tehniškega izobraževanja.
8. Usposobljenost za didaktično in tehnološko načrtovanje, pripravo ter izvedbo strokovnih ogledov kemijske in njej sorodnih industrij.
9. Zavedanje problemov o okolju, v okolju, za okolje in družbo s kemijskega vidika ter reševanje le-teh kot sestavini kurikulov programov osnovnega in srednjega izobraževanja.
10. Obvladanje računalniških spretnosti v povezavi z operiranjem s kemijskimi informacijami in podatki.
11. Obvladanje Informacijsko – tehničnih spretnosti kot npr. oblikovanje besedila, delo z razpredelnicami, vnašanje in shranjevanje kemijskih podatkov.
12. Sposobnost učinkovitega vključevanja IKT na področju kemijskih znanosti v poučevanje in učenje.
IZOBRAŽEVALNA TEHNIKA:
1. Razumevanje in obvladovanje temeljnih naravoslovno – tehniških konceptov in njihova uporaba pri razlagi naravoslovno tehničnih pojavov in dogajanj v okolju.
2. Didaktično oblikovanje vsebin tehnike prilagojenih razvojni stopnji učencev za doseganje učnih ciljev v kurikulumu OŠ in SŠ ter strokovna avtonomnost pri izbiri pristopov, metod, oblik, strategij, didaktičnih sredstev in učnega gradiva.
3. Organizacija učno-vzgojnih oblik dela v šoli in zunaj nje (na taborih, v šoli v naravi, na strokovnih ekskurzijah, tehniških dnevih, interesnih dejavnostih ...) in usposobljenost za učinkovito uporabo didaktičnih metod in učnih pripomočkov.
4. Razvijanje in obvladovanje različnih učnih metod, oblik in strategij dela ter uporaba IKT na različnih področjih tehniškega izobraževanja.
5. Razvijanje praktičnih oblik dela in varna uporaba sodobnih ročnih in strojnih obdelovalnih naprav in tehnologij na različnih materialih (papir, les, kovine, umetne mase, sodobni kompozitni materiali, sodobni inženirski materiali in druga naravna gradiva ter odpadna embalaža).
6. Usposobljenost za načrtovanje, izvedbo in preskus elektronskih vezij ter razumevanje njihovega delovanja.
7. Razumevanje osnov elektrotehnike ter principov delovanja osnovnih električnih strojev in njihove zgradbe.
8. Poznavanje osnovnih energetskih sistemov in njihovega vpliva na okolje ter vpliva tehnike na človekovo življenje.
9. Razumevanje in razčlenitev strojnih elementov v strojih in napravah ter poznavanje delovnih principov in funkcij komponent ter izdelovalnih tehnologij.
10. Razumevanje mehanike in življenjskega cikla izdelka ter pomena upoštevanja vseh udeležencev v njem in izdelovalnih tehnologij v procesu razvoja izdelkov.
11. Poznavanje in razumevanje osnov opisne geometrije in tehničnega risanja ter potrebnih znanj in informacijskih tehnologij za interpretacijo in izdelavo tehničnih risb.
12. Poznavanje materialov v tehniki in razumevanje osnovnih oblikovalnih, obdelovalnih in predelovalnih tehnologij ter usposobljenost za izbiro in uporabo različnih preiskovalnih metod.
13. Poznavanje in razumevanje osnov ekonomike podjetja in tehnoloških sistemov ter vrednotenja strategij učnega dela na področju tehniškega izobraževanja.
14. Izdelava računalniških programov namenjenih podpori delovanja elektronskega vezja ali naprave.
Pogoji za vpis v program
V študijski program Predmetni učitelj usmeritev IZOBRAŽEVALNA KEMIJA in IZOBRAŽEVALNA TEHNIKA se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo
b) kdor je opravil poklicno maturo v naslednjih srednješolskih programih:
farmacevtski tehnik, kemijski tehnik, kmetijsko podjetniški tehnik, naravovarstveni tehnik,
tehnik laboratorijske biomedicine
in izpit iz enega od maturitetnih predmetov Matematika, Fizika, Kemija; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je opravil že pri poklicni maturi.
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
IZOBRAŽEVALNA KEMIJA IN IZOBRAŽEVALNO RAČUNALNIŠTVO
mag. prof. kem. in rač.
magister profesor kemije in računalništva
magistrica profesorica kemije in računalništva
M.A.
Master of Arts
01 - Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev
0114 - Izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo
5 - Družbene vede
Dodatne informacije
V seštevkih so podane povprečne vrednosti ur za študijski program. Zaradi izbirnih predmetov pri posameznem študentu pride do odstopanj.
Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu
IZOBRAŽEVALNA KEMIJA:
1. Usposobljenost za didaktično in tehnološko načrtovanje, pripravo ter izvedbo strokovnih ogledov kemijske in njej sorodnih industrij.
2. Sposobnost povezovanja izbranih vidikov različnih kurikularnih znanj in uporabe teh povezav na aktualnih področjih gospodarskih dejavnosti.
3. Sposobnost ločevanja in pojasnjevanja aktualnih laboratorijskih in procesnih operacij, zajetih pri laboratorijskem in tehnološkem procesu pridobivanja in predelave konkretnih primerov kemikalij oz. tehnoloških proizvodov.
4. Razumevanje mehanizmov kemijskih reakcij novih sinteznih proizvodov.
5. Reševanje osnovnih kemijskih problemov na kvalitativnem in kvantitativnem nivoju.
6. Zavedanje problemov o okolju, v okolju, za okolje in družbo ter reševanje le-teh ob uporabi pristopov naravoslovnega mišljenja kot sestavini celostne obravnave.
7. Sposobnost povezovanja izbranih vidikov različnih znanj s področja metodologije kemijskega izobraževanja in uporabe teh povezav na kurikularnih področjih aktualnih programov osnovnega in srednjega poklicnega, strokovnega in poklicno – tehniškega izobraževanja.
8. Usposobljenost za didaktično in tehnološko načrtovanje, pripravo ter izvedbo strokovnih ogledov kemijske in njej sorodnih industrij.
9. Zavedanje problemov o okolju, v okolju, za okolje in družbo s kemijskega vidika ter reševanje le-teh kot sestavini kurikulov programov osnovnega in srednjega izobraževanja.
10. Obvladanje računalniških spretnosti v povezavi z operiranjem s kemijskimi informacijami in podatki.
11. Obvladanje Informacijsko – tehničnih spretnosti kot npr. oblikovanje besedila, delo z razpredelnicami, vnašanje in shranjevanje kemijskih podatkov.
12. Sposobnost učinkovitega vključevanja IKT na področju kemijskih znanosti v poučevanje in učenje.
IZOBRAŽEVALNO RAČUNALNIŠTVO:
1. Razumevanje in poznavanje ključnih pojmov, dejstev, teoretičnih in praktičnih konceptov s področja računalništva.
2. Poznavanje in ustrezno izbiranje orodij za kvalitetno izvedbo dela s področja računalniških sistemov ter uporabniške programske opreme.
3. Posredovanje lastnega razumevanja računalniških konceptov in postopkov.
4. Razumevanje in poznavanje osnovnih strategij pri računalniškem reševanju problemov.
5. Poznavanje in uporaba izobraževalno specifičnih vsebin povezanih s področjem računalništva in informatike.
6. Prepoznavanje in kvalitetno delo z različnimi oblikami podatkov in informacij.
7. Razumevanje in reševanje osnovnih računalniških problemov na kvalitativnem in kvantitativnem nivoju.
8. Uporabiti pristope naravoslovnega mišljenja za kvantitativno obravnavo problemov v naravi, okolju in družbi.
9. Ovrednotenje rezultatov lastnega dela na področju računalniškega izobraževanja.
10. Uporaba ustreznih psiholoških, pedagoških in didaktičnih pristopov pri podajanju znanja drugim osebam.
11. Zmožnost ustreznega strokovnega opismenjevanja učencev v računalniškem jeziku,
12. Poznavanje in uporabljanje strokovne terminologije iz strokovno-teoretičnih predmetov pri pouku računalništva v osnovni in srednji šoli.
13. Profesionalno obvlada učne načrte, vsebine in koncepte osnovnošolskega in srednješolskega poučevanja računalništva za ustvarjanje takšnih učnih pogojev, pri katerih je učencem omogočena izgradnja kvalitetnega znanja (trajnost, prenosljivost, celovitost),
14. Suvereno obvladuje oblikovanje ciljev, načrtovanje in izvajanje pouka pri računalništvu ter vrednotenje znanja v luči izbrane taksonomije in za oblikovanje vzpodbudnega okolja za uravnotežen razvoj konceptualnih, proceduralnih, problemskih in komunikacijskih znanj pri učencih,
15. Suvereno vrednoti, izbira in uporablja obstoječa učna gradiva, didaktične pripomočke in IKT pri pouku računalništva (različne programe, interaktivno tablo, internet …),
16. Suvereno obvlada specifične organizacijske oblike pouka računalništva: oblikovanje projektnih dni, vodenje krožkov, mentorstvo pri raziskovalnih nalogah,
17. Je seznanjen s sodobnimi dosežki in trendi pri poučevanju računalništva in nova spoznanja kritično in premišljeno vključuje v svoje delo,
18. Sodeluje z drugimi izobraževalnimi institucijami pri znanstveno-raziskovalnem delu na področju poučevanja računalništva in izobraževanja bodočih učiteljev računalništva.
Pogoji za vpis v program
V študijski program Predmetni učitelj usmeritev IZOBRAŽEVALNA KEMIJA in IZOBRAŽEVALNO RAČUNALNIŠTVO se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo
b) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
IZOBRAŽEVALNA MATEMATIKA IN IZOBRAŽEVALNA TEHNIKA
mag. prof. mat. in teh.
magister profesor matematike in tehnike
magistrica profesorica matematike in tehnike
M.A.
Master of Arts
01 - Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev
0114 - Izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo
5 - Družbene vede
Dodatne informacije
V seštevkih so podane povprečne vrednosti ur za študijski program. Zaradi izbirnih predmetov pri posameznem študentu pride do odstopanj.
Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu
IZOBRAŽEVALNA MATEMATIKA:
1. Profesionalno obvladovanje učnih načrtov, vsebin in konceptov osnovnošolske in srednješolske matematike za ustvarjanje takšnih učnih pogojev, pri katerih je učencem omogočena izgradnja kvalitetnega znanja (trajnost, prenosljivost, celovitost).
2. Usposobljenost za oblikovanje ciljev, načrtovanje in izvajanje pouka ter vrednotenje znanja pri pouku matematike za uravnotežen razvoj matematičnih znanj pri učencih (konceptualnih, proceduralnih, problemskih in komunikacijskih znanj).
3. Suvereno vrednotenje, izbira in upora obstoječih učnih gradiv, didaktičnih pripomočkov in IKT pri pouku matematike (grafična računala, matematični programi, interaktivna tabla, internet …).
4. Zmožnost ustreznega strokovnega opismenjevanja učencev v matematičnem jeziku.
5. Vključevanje strokovne terminologije iz strokovno-teoretičnih predmetov tudi v pouk matematike v srednji šoli.
6. Suvereno obvladovanje specifičnih organizacijskih oblik pouka matematike: oblikovanje projektnih dni, vodenje krožkov (matematika, logika, razvedrilna matematika), mentorstvo pri raziskovalnih nalogah.
7. Zmožnost medpredmetnega načrtovanja in izvajanja pouka skupaj z učitelji drugih predmetov.
8. Suvereno soočanje s sodobnimi didaktičnimi spoznanji in z vključevanjem aktualnih pristopov k učenju (npr. kombinirano izobraževanje, obrnjena učilnica): kritično in premišljeno vključevanje novosti v učno prakso.
IZOBRAŽEVALNA TEHNIKA:
1. Razumevanje in obvladovanje temeljnih naravoslovno – tehniških konceptov in njihova uporaba pri razlagi naravoslovno tehničnih pojavov in dogajanj v okolju.
2. Didaktično oblikovanje vsebin tehnike prilagojenih razvojni stopnji učencev za doseganje učnih ciljev v kurikulumu OŠ in SŠ ter strokovna avtonomnost pri izbiri pristopov, metod, oblik, strategij, didaktičnih sredstev in učnega gradiva.
3. Organizacija učno-vzgojnih oblik dela v šoli in zunaj nje (na taborih, v šoli v naravi, na strokovnih ekskurzijah, tehniških dnevih, interesnih dejavnostih ...) in usposobljenost za učinkovito uporabo didaktičnih metod in učnih pripomočkov.
4. Razvijanje in obvladovanje različnih učnih metod, oblik in strategij dela ter uporaba IKT na različnih področjih tehniškega izobraževanja.
5. Razvijanje praktičnih oblik dela in varna uporaba sodobnih ročnih in strojnih obdelovalnih naprav in tehnologij na različnih materialih (papir, les, kovine, umetne mase, sodobni kompozitni materiali, sodobni inženirski materiali in druga naravna gradiva ter odpadna embalaža).
6. Usposobljenost za načrtovanje, izvedbo in preskus elektronskih vezij ter razumevanje njihovega delovanja.
7. Razumevanje osnov elektrotehnike ter principov delovanja osnovnih električnih strojev in njihove zgradbe.
8. Poznavanje osnovnih energetskih sistemov in njihovega vpliva na okolje ter vpliva tehnike na človekovo življenje.
9. Razumevanje in razčlenitev strojnih elementov v strojih in napravah ter poznavanje delovnih principov in funkcij komponent ter izdelovalnih tehnologij.
10. Razumevanje mehanike in življenjskega cikla izdelka ter pomena upoštevanja vseh udeležencev v njem in izdelovalnih tehnologij v procesu razvoja izdelkov.
11. Poznavanje in razumevanje osnov opisne geometrije in tehničnega risanja ter potrebnih znanj in informacijskih tehnologij za interpretacijo in izdelavo tehničnih risb.
12. Poznavanje materialov v tehniki in razumevanje osnovnih oblikovalnih, obdelovalnih in predelovalnih tehnologij ter usposobljenost za izbiro in uporabo različnih preiskovalnih metod.
13. Poznavanje in razumevanje osnov ekonomike podjetja in tehnoloških sistemov ter vrednotenja strategij učnega dela na področju tehniškega izobraževanja.
14. Izdelava računalniških programov namenjenih podpori delovanja elektronskega vezja ali naprave.
Pogoji za vpis v program
V študijski program Predmetni učitelj usmeritev IZOBRAŽEVALNA MATEMATIKA in IZOBRAŽEVALNA TEHNIKA se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo
b) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
IZOBRAŽEVALNA MATEMATIKA IN IZOBRAŽEVALNO RAČUNALNIŠTVO
mag. prof. mat. in rač.
magister matematike in računalništva
magistrica profesorica matematike in računalništva
M.A.
Master of Arts
01 - Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev
0114 - Izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo
5 - Družbene vede
Dodatne informacije
V seštevkih so podane povprečne vrednosti ur za študijski program. Zaradi izbirnih predmetov pri posameznem študentu pride do odstopanj.
Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu
IZOBRAŽEVALNA MATEMATIKA:
1. Profesionalno obvladovanje učnih načrtov, vsebin in konceptov osnovnošolske in srednješolske matematike za ustvarjanje takšnih učnih pogojev, pri katerih je učencem omogočena izgradnja kvalitetnega znanja (trajnost, prenosljivost, celovitost).
2. Usposobljenost za oblikovanje ciljev, načrtovanje in izvajanje pouka ter vrednotenje znanja pri pouku matematike za uravnotežen razvoj matematičnih znanj pri učencih (konceptualnih, proceduralnih, problemskih in komunikacijskih znanj).
3. Suvereno vrednotenje, izbira in upora obstoječih učnih gradiv, didaktičnih pripomočkov in IKT pri pouku matematike (grafična računala, matematični programi, interaktivna tabla, internet …).
4. Zmožnost ustreznega strokovnega opismenjevanja učencev v matematičnem jeziku.
5. Vključevanje strokovne terminologije iz strokovno-teoretičnih predmetov tudi v pouk matematike v srednji šoli.
6. Suvereno obvladovanje specifičnih organizacijskih oblik pouka matematike: oblikovanje projektnih dni, vodenje krožkov (matematika, logika, razvedrilna matematika), mentorstvo pri raziskovalnih nalogah.
7. Zmožnost medpredmetnega načrtovanja in izvajanja pouka skupaj z učitelji drugih predmetov.
8. Suvereno soočanje s sodobnimi didaktičnimi spoznanji in z vključevanjem aktualnih pristopov k učenju (npr. kombinirano izobraževanje, obrnjena učilnica): kritično in premišljeno vključevanje novosti v učno prakso.
IZOBRAŽEVALNO RAČUNALNIŠTVO:
1. Razumevanje in poznavanje ključnih pojmov, dejstev, teoretičnih in praktičnih konceptov s področja računalništva.
2. Poznavanje in ustrezno izbiranje orodij za kvalitetno izvedbo dela s področja računalniških sistemov ter uporabniške programske opreme.
3. Posredovanje lastnega razumevanja računalniških konceptov in postopkov.
4. Razumevanje in poznavanje osnovnih strategij pri računalniškem reševanju problemov.
5. Poznavanje in uporaba izobraževalno specifičnih vsebin povezanih s področjem računalništva in informatike.
6. Prepoznavanje in kvalitetno delo z različnimi oblikami podatkov in informacij.
7. Razumevanje in reševanje osnovnih računalniških problemov na kvalitativnem in kvantitativnem nivoju.
8. Uporabiti pristope naravoslovnega mišljenja za kvantitativno obravnavo problemov v naravi, okolju in družbi.
9. Ovrednotenje rezultatov lastnega dela na področju računalniškega izobraževanja.
10. Uporaba ustreznih psiholoških, pedagoških in didaktičnih pristopov pri podajanju znanja drugim osebam.
11. Zmožnost ustreznega strokovnega opismenjevanja učencev v računalniškem jeziku,
12. Poznavanje in uporabljanje strokovne terminologije iz strokovno-teoretičnih predmetov pri pouku računalništva v osnovni in srednji šoli.
13. Profesionalno obvlada učne načrte, vsebine in koncepte osnovnošolskega in srednješolskega poučevanja računalništva za ustvarjanje takšnih učnih pogojev, pri katerih je učencem omogočena izgradnja kvalitetnega znanja (trajnost, prenosljivost, celovitost),
14. Suvereno obvladuje oblikovanje ciljev, načrtovanje in izvajanje pouka pri računalništvu ter vrednotenje znanja v luči izbrane taksonomije in za oblikovanje vzpodbudnega okolja za uravnotežen razvoj konceptualnih, proceduralnih, problemskih in komunikacijskih znanj pri učencih,
15. Suvereno vrednoti, izbira in uporablja obstoječa učna gradiva, didaktične pripomočke in IKT pri pouku računalništva (različne programe, interaktivno tablo, internet …),
16. Suvereno obvlada specifične organizacijske oblike pouka računalništva: oblikovanje projektnih dni, vodenje krožkov, mentorstvo pri raziskovalnih nalogah,
17. Je seznanjen s sodobnimi dosežki in trendi pri poučevanju računalništva in nova spoznanja kritično in premišljeno vključuje v svoje delo,
18. Sodeluje z drugimi izobraževalnimi institucijami pri znanstveno-raziskovalnem delu na področju poučevanja računalništva in izobraževanja bodočih učiteljev računalništva.
Pogoji za vpis v program
V študijski program Predmetni učitelj usmeritev IZOBRAŽEVALNA MATEMATIKA in IZOBRAŽEVALNO RAČUNALNIŠTVO se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo
b) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
IZOBRAŽEVALNA TEHNIKA IN IZOBRAŽEVALNO RAČUNALNIŠTVO
mag. prof. teh. in rač.
magister profesor tehnike in računalništva
magistrica profesorica tehnike in računalništva
M.A.
Master of Arts
01 - Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev
0114 - Izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo
5 - Družbene vede
Dodatne informacije
V seštevkih so podane povprečne vrednosti ur za študijski program. Zaradi izbirnih predmetov pri posameznem študentu pride do odstopanj.
Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu
IZOBRAŽEVALNA TEHNIKA:
1. Razumevanje in obvladovanje temeljnih naravoslovno – tehniških konceptov in njihova uporaba pri razlagi naravoslovno tehničnih pojavov in dogajanj v okolju.
2. Didaktično oblikovanje vsebin tehnike prilagojenih razvojni stopnji učencev za doseganje učnih ciljev v kurikulumu OŠ in SŠ ter strokovna avtonomnost pri izbiri pristopov, metod, oblik, strategij, didaktičnih sredstev in učnega gradiva.
3. Organizacija učno-vzgojnih oblik dela v šoli in zunaj nje (na taborih, v šoli v naravi, na strokovnih ekskurzijah, tehniških dnevih, interesnih dejavnostih ...) in usposobljenost za učinkovito uporabo didaktičnih metod in učnih pripomočkov.
4. Razvijanje in obvladovanje različnih učnih metod, oblik in strategij dela ter uporaba IKT na različnih področjih tehniškega izobraževanja.
5. Razvijanje praktičnih oblik dela in varna uporaba sodobnih ročnih in strojnih obdelovalnih naprav in tehnologij na različnih materialih (papir, les, kovine, umetne mase, sodobni kompozitni materiali, sodobni inženirski materiali in druga naravna gradiva ter odpadna embalaža).
6. Usposobljenost za načrtovanje, izvedbo in preskus elektronskih vezij ter razumevanje njihovega delovanja.
7. Razumevanje osnov elektrotehnike ter principov delovanja osnovnih električnih strojev in njihove zgradbe.
8. Poznavanje osnovnih energetskih sistemov in njihovega vpliva na okolje ter vpliva tehnike na človekovo življenje.
9. Razumevanje in razčlenitev strojnih elementov v strojih in napravah ter poznavanje delovnih principov in funkcij komponent ter izdelovalnih tehnologij.
10. Razumevanje mehanike in življenjskega cikla izdelka ter pomena upoštevanja vseh udeležencev v njem in izdelovalnih tehnologij v procesu razvoja izdelkov.
11. Poznavanje in razumevanje osnov opisne geometrije in tehničnega risanja ter potrebnih znanj in informacijskih tehnologij za interpretacijo in izdelavo tehničnih risb.
12. Poznavanje materialov v tehniki in razumevanje osnovnih oblikovalnih, obdelovalnih in predelovalnih tehnologij ter usposobljenost za izbiro in uporabo različnih preiskovalnih metod.
13. Poznavanje in razumevanje osnov ekonomike podjetja in tehnoloških sistemov ter vrednotenja strategij učnega dela na področju tehniškega izobraževanja.
14. Izdelava računalniških programov namenjenih podpori delovanja elektronskega vezja ali naprave.
IZOBRAŽEVALNO RAČUNALNIŠTVO:
1. Razumevanje in poznavanje ključnih pojmov, dejstev, teoretičnih in praktičnih konceptov s področja računalništva.
2. Poznavanje in ustrezno izbiranje orodij za kvalitetno izvedbo dela s področja računalniških sistemov ter uporabniške programske opreme.
3. Posredovanje lastnega razumevanja računalniških konceptov in postopkov.
4. Razumevanje in poznavanje osnovnih strategij pri računalniškem reševanju problemov.
5. Poznavanje in uporaba izobraževalno specifičnih vsebin povezanih s področjem računalništva in informatike.
6. Prepoznavanje in kvalitetno delo z različnimi oblikami podatkov in informacij.
7. Razumevanje in reševanje osnovnih računalniških problemov na kvalitativnem in kvantitativnem nivoju.
8. Uporabiti pristope naravoslovnega mišljenja za kvantitativno obravnavo problemov v naravi, okolju in družbi.
9. Ovrednotenje rezultatov lastnega dela na področju računalniškega izobraževanja.
10. Uporaba ustreznih psiholoških, pedagoških in didaktičnih pristopov pri podajanju znanja drugim osebam.
11. Zmožnost ustreznega strokovnega opismenjevanja učencev v računalniškem jeziku,
12. Poznavanje in uporabljanje strokovne terminologije iz strokovno-teoretičnih predmetov pri pouku računalništva v osnovni in srednji šoli.
13. Profesionalno obvlada učne načrte, vsebine in koncepte osnovnošolskega in srednješolskega poučevanja računalništva za ustvarjanje takšnih učnih pogojev, pri katerih je učencem omogočena izgradnja kvalitetnega znanja (trajnost, prenosljivost, celovitost),
14. Suvereno obvladuje oblikovanje ciljev, načrtovanje in izvajanje pouka pri računalništvu ter vrednotenje znanja v luči izbrane taksonomije in za oblikovanje vzpodbudnega okolja za uravnotežen razvoj konceptualnih, proceduralnih, problemskih in komunikacijskih znanj pri učencih,
15. Suvereno vrednoti, izbira in uporablja obstoječa učna gradiva, didaktične pripomočke in IKT pri pouku računalništva (različne programe, interaktivno tablo, internet …),
16. Suvereno obvlada specifične organizacijske oblike pouka računalništva: oblikovanje projektnih dni, vodenje krožkov, mentorstvo pri raziskovalnih nalogah,
17. Je seznanjen s sodobnimi dosežki in trendi pri poučevanju računalništva in nova spoznanja kritično in premišljeno vključuje v svoje delo,
18. Sodeluje z drugimi izobraževalnimi institucijami pri znanstveno-raziskovalnem delu na področju poučevanja računalništva in izobraževanja bodočih učiteljev računalništva.
Pogoji za vpis v program
V študijski program Predmetni učitelj usmeritev IZOBRAŽEVALNA TEHNIKA in IZOBRAŽEVALNO RAČUNALNIŠTVO se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo
b) kdor je opravil poklicno maturo v naslednjih srednješolskih programih:
tehnik računalništva
in izpit iz enega od maturitetnih predmetov Matematika, Fizika, Računalništvo; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je opravil že pri poklicni maturi.
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
