Hitra povezava do Youtube kanala UM
Moja UMSIŠtudentsko središče UMSpremljaj svoj napredek pri študiju

Spremljaj svoj napredek pri študiju

​​​​​​​​​​​​​​​​​⏳ Predviden čas branja: 15 min​


Za uspeh pri študiju je pomembna dobra organizacija in načrtovanje učenja. Učinkovito načrtovanje vključuje določanje učnih ciljev in časovnice, usklajevanje prioritet in uravnoteženje prostočasnih dejavnosti z obveznostmi, ki jih prinaša študij. Poleg ustreznih strategij in tehnik dobre organizacije študija pa so pomembne tudi učne strategije. Pomembno je, da preizkusite različne pristope, in kadar najdete tiste, ki vam najbolj ustrezajo, da vzpostavite svojo učno disciplino, jih redno uporabljajte pri svojem učenju.

​​1. Zastavite si cilje.
Oblikovanje jasnih ciljev v zvezi s študijem je pomembno, saj vam bo to pomagalo pri osredotočanju na opravljanje študijskih obveznosti in pri vzdrževanju motivacije. Cilje si lahko tudi zapišete, ti pa naj bodo zmeraj na dosegu roke. Jasni cilji vam pomagajo pri upravljanju s časom. Učinkoviti boste namreč takrat, ko si boste postavili cilje in prioritete ter v skladu s tem organizirali svoj študijski čas ter obveznosti izpolnjevali po postavljenih prioritetah.

📔 Zanimivost: Za postavljanje prioritetnih nalog in lažje upravljanje s časom vam priporočamo uporabo Eisenhowerjeve matrike. Ko imate zelo veliko opravil in nalog, je pomembno, da svoj čas usmerite v pomembne, ne samo v nujne naloge.

Eisenhowerjeva matrika je koristen pripomoček pri razporejanju nalog. Ima naslednjo obliko:

​​
NUJNONI NUJNO
POMEMBNO

1. Pomembne in nujne naloge.

Te naloge imajo prednost pred ostalimi in jih naredimo najprej. Časovni rok je običajno zelo blizu ali pa gre za kritične situacije, ki zahtevajo našo takojšnjo pozornost.​​

2. Pomembne, a ne nujne naloge.

Te naloge so za nas pomembne, vendar ne zahtevajo naše takojšnje pozornosti. Običajno se navezujejo na projekte, ki nam pomagajo uresničiti dolgoročne cilje. Smiselno je, da jih opravimo, preden postanejo tudi nujne. Zato pozorno načrtujemo, kdaj bomo te naloge opravili.

NI POMEMBNO

3. Nujne, a nepomembne naloge.

Naloge opravimo šele, ko so naloge v 1. kvadrantu opravljene. To so nepričakovane naloge, ki pa zahtevajo našo takojšnjo pozornost. Ker pa za nas niso pomembne, razmislimo, ali jih lahko opravi kdo drug.

V primeru, da ne gre za študijsko delo, premislimo, ali lahko to namesto nas opravi kdo drug?

4. Nepomembne in ne nujne naloge.

Te naloge so na vrsti zadnje. Zaradi njih nismo pod časovnim pritiskom, hkrati pa za nas niso pomembne. Zato jih lahko tudi opustimo. Ne smemo jim dati prednosti pred nalogami v prvih treh kvadrantih. V ta kvadrant sodi npr. brskanje po spletu. Te aktivnosti lahko uporabimo kot način kratkega odmora od prioritetnih nalog, vendar ne smejo nadomestiti naših pomembnejših nalog. Zato pazite, da ne postanejo motilci vaše pozornosti.


​💡Nasvet: Pri upravljanju s časom je pomembno še, da vaš dan vključuje tudi prost​i čas za sprostitev, druženje in hobije.
V nadaljevanju si lahko prenesete šablono Eisenhowerjeve matrike.​
​​​​​​​

​Dobro zastavljen sistem ciljev lajša organizacijo študija, zmanjšuje stres in povečuje uspešnost pri študiju. Svoje aktivnosti razdelite na kratko- in dolgoročne cilje, kar vam bo omogočilo boljše načrtovanje in lažje sledenje napredku. Kratkoročni cilji (npr. sprotno opravljanje vaj, priprava na posamezen izpit) lahko dosežete v nekaj dneh ali tednih. Dolgoročni cilji pa zahtevajo daljše obdobje načrtovanja in vašega prizadevanja – običajno potrebujejo več mesecev ali celo let (npr. razvoj specifičnih strokovnih kompetenc, zaključek študija). Dolgoročne cilje lahko razdelite na manjše, bolj obvladljive korake. Z vsakim uspešno izvedenim korakom boste občutili napredek in s tem ohranjali motivacijo.  


🎯 Pri razmisleku o dolgoročnih ciljih si lahko pomagate z naslednjimi vprašanji:

  • Kaj je moj glavni cilj ali namen študija?
  • Kako se moji cilji povezujejo s poklicnimi in osebnimi željami?
  • Katere ovire lahko pričakujem in ali se lahko nanje pripravim?

Dolgoročni cilj, ki se zdi oddaljen in zahteven, je mogoče doseči skozi več kratkoročnih ciljev. Vsak tak kratkoročni cilj bo manj obsežen in bolj obvladljiv. S tem ko boste uspešno dosegali cilje na kratek rok, boste ohranjali občutek napredka in bolje obvladovali študijske obremenitve.


🎯 Pri razmisleku o kratkoročnih ciljih so vam lahko v pomoč vprašanja:

  • Katere cilje imam v tem letniku? Katere cilje imam v tem semestru? Katere cilje imam v tem mesecu? Katere cilje imam v tem tednu in katere danes?
  • Kako so cilji med sabo povezani?
Se sprašujete, kako si postaviti cilje?

💡 Zanimivost: SMART-tehnika postavljanja ciljev
Akronim SMART izhaja iz angleškega poimenovanja tehnike Specific, Measurable, Achievable, Relevant and Time-bound, kar lahko prevedemo kot specifičen, merljiv, dosegljiv, relevanten in časovno omejen. To so značilnosti dobro opredeljenega SMART cilja.

➡ Specifičen cilj je zelo konkreten. Namesto: »Ko diplomiram, želim najti dobro službo.« si zastavite cilj: »Po zaključku študija se želim zaposliti v podjetju, ki rekrutira mlade programerje in omogoča dodatno izobraževanje ter karierno napredovanje.«

➡ Merljiv cilj vključuje podrobnosti, ki jih lahko merimo, in tako spremljamo svoj napredek. Namesto: »Pri študiju mi bo šlo dobro.« si zastavite cilj: »Študij želim zaključiti s povprečno oceno najmanj 8,5.« Pri tem pa ne pozabite, da ocena sama po sebi ni najpomembnejša – ključno je, da pridobite kakovostno in trajno znanje. Učenje zgolj za oceno lahko vodi v neučinkovite strategije, kot je kampanjsko učenje, ki sicer omogoča kratkoročen uspeh, vendar ne zagotavlja globokega razumevanja snovi. Prizadevajte si za sprotno in poglobljeno učenje, ki vam bo koristilo ne le pri izpitih, temveč tudi kasneje pri delu. Če vas zanima več o tem, vam priporočamo branje prispevka o sprotnem študiju.

➡ Dosegljiv cilj je cilj, ki ste ga zmožni doseči. Namesto: »Želim opraviti vse obveznosti v tem semestru in zraven še delati.« si zastavite cilj: »Ker moram tudi delati, je moj cilj, da opravim vsaj štiri od šestih obveznosti v tem semestru.«

➡ Relevanten cilj je cilj, ki je v tem kontekstu povezan s študijem in podpira druge povezane cilje. Namesto: »Želim si kupiti najboljše in najbolj moderno kolo.« si zastavite cilj: »Kupila bom varno in cenovno dostopno kolo, ki mi bo omogočilo hiter prihod do fakultete, preostanek privarčevanega denarja pa lahko porabim za nov vzglavnik, ki bo prispeval h kvalitetnemu spancu za dobro počutje in uspešen študij.«

➡ Časovno omejen cilj ima postavljen konkreten časovni rok, ki od nas zahteva pravočasno ukrepanje. Pogosto velja tudi, da se opravilo oz. naloga raztegne na čas, ki smo ga zanj rezervirali. Tako si zastavite na primer cilj: »Do 1. novembra zaključim pisni del seminarske naloge.« 

✍️ Sedaj pa razmislite o svojih ciljih in jih zapišite s SMART-tehniko.

2. Vključite in spremljajte personalizirano infografiko napredka pri študiju v spletnem AIPS-u. 

V spletnem AIPS-u je vsem študentom Univerze v Mariboru, ki imajo v tekočem študijskem letu veljaven status študenta, na voljo infografika, ki vam omogoča lažje spremljanje napredovanja pri študiju. Z infografiko upravljate sami. ​Za začetek uporabe si je treba infografiko najprej aktivirati. Po uspešni pri​javi v spletni AIPS vključite svojo infografiko v zavihku Študij.​ 

Prehojena študijska pot je prikazana z različnimi diagrami napredka, značkami za opravljene študijske obveznosti, spreminjanje povprečne ocene idr. Infografika kaže tudi primerjavo vaših rezultatov oz. uspeha s statističnimi povprečji dosežkov preteklih generacij. Prikazana je npr. primerjava vaše povprečne ocene s povprečjem preteklih generacij uspešnih študentov. Svoj napredek pri študiju lahko primerjate z izkustveno krivuljo preteklih generacij. 📈 Izkustvena krivulja je pripravljena za vsak študijski program ločeno in predstavlja večletno statistično povprečje doseganja ECTS-točk uspešnih študentov. Prikazuje izkušnje študentov na študijskem programu, na katere vpliva veliko dejavnikov. V posameznih primerih je možna tudi odsotnost prikaza krivulje.
Logotip EKP Socialni sklad

3. Svoj napredek pri študiju zagotavljajte s sprotnim študijem.

Naj bo sprotni študij vaša osrednja učna navada. Sprotno študijsko delo je namreč ključen dejavnik uspešnega študija in kar je še pomembneje, dokazano izgrajuje trajno znanje.


Prehod iz srednje šole na fakulteto je lahko zelo zahteven, saj se bistveno zmanjša zunanje vodenje pri učenju. Visokošolski učitelji in učiteljice bodo od vas pričakovali, da sami načrtujete svoj študij ob njihovih usmeritvah. Na študiju prevzemate odgovornost za svoje učenje, kar pomeni, da postanete pri učenju samostojni. To vključuje prevzemanje odgovornosti za učne aktivnosti, za odločitve, vezane na študij, za vzdrževanje motivacije in pogosto tudi refleksijo o študiju in pristopih, ki jih uporabljate, ter o presoji, ali ste z njimi uspešni.

​

​​SAMOSTOJ​NOST PRI ŠTUDIJU pomeni in se kaže skozi:

Sprejemanje premišljenih odločitev

(preden sprejmete odločitev, pridobite vse potrebne informacije)​

Prevzemanje odgovornosti za študij

(sami skrbite za svoj razvoj)

Skrb za motivacijo pri študiju

(bodite v koraku z aktivnostmi, obiskujte kontaktne ure (predavanja, vaje, seminarje itn.), raziščite razloge za pomanjkanje motivacije)

Samozaupanje

(sprejemate odločitve o svojem življenju in dejanjih – zato zaupajte v svoje sposobnosti, da to zmorete)

Samorefleksija

(razmišljajte o lastnem učenju in učinkovitosti svojih pristopov)


Priporočamo vam, da si preberete prispevek o sprotnem študiju, ki med drugim obravnava problematiko kampanjskega učenja. Številni se tekom študija srečajo tudi z odlašanjem študijskega dela (prokrastinacija), kar ni nikakršna posebnost in s to težavo se spopadejo mnogi. Jo je pa mogoče z nekaj truda in premisleka uspešno odpraviti. Raziščite podrobnosti in nasvete za spopadanje z odlašanjem v prispevku o prokrastinaciji.


📔 Zanimivost: Ste vedeli, da skupna obremenitev študenta po Zakonu o visokem šolstvu (ZViS) lahko znaša do 40 ur na teden? To pomeni, da ne smete biti obremenjeni več, hkrati pa, da študiju v okviru enega tedna posvetite potreben čas, ki je načrtovan v okviru učnega načrta posamezne učne enote.  Priporočljivo je, da sproti spremljate, koliko časa dejansko namenite aktivnostim/obveznostim pri posamezni učni enot. Če opazite večja odstopanja od pričakovane obremenitve – bodisi da določeni učni enoti namenite bistveno več ali manj časa, kot je predvideno – lahko to sporočite skozi anketo o pedagoškem delu in obremenitvi študenta. Na ta način lahko prispevate k izboljšanju študijskega procesa in boljši razporeditvi študijskih obveznosti v prihodnje.


4. Vodite svoj osebni koledar.

Z uspešno organizacijo časa boste tudi bolj učinkoviti in imeli boste boljši pregled nad svojimi študijskimi opravili. Priporočamo vam, da si uredite svoj osebni koledar, v katerega vnašate različne sklope opravkov in aktivnosti.

OPR​​AVKI in AKTIVNOSTI​
​

ŠTUDIJSKI ČAS

(obiskovanje pedagoškega procesa, sprotni študij, študijske skupine, urejanje zapiskov, vračilo knjižničnega gradiva idr.)

OSEBNI ČAS

(športne aktivnosti, kuhanje oz. čas za obroke, pospravljanje, nakupi, delo, prostovoljstvo, hobiji, obisk upravne enote, obisk zobozdravnika, voščilo za rojstni dan idr.)

ODNOSI

(čas za družino, prijateljska druženja, partnerja, zase)

 

Bodite zvesti svojemu koledarju, hkrati pa pripravljeni na to, da se sproti in učinkovito prilagajate spremembam. Ko mine teden, premislite o svoji uspešnosti in koliko bližje ste uspehu.


Svoj osebni koledar vodite v vam najljubši obliki (npr. v fizični ali digitalni obliki). Med študijem na UM vam je na voljo tudi uporaba Outlook koledarja, ki vam omogoča enostavno organizacijo in dinamičen pregled na dnevni, tedenski in mesečni ravni. Dodatna prednost je povezovanje koledarjev, saj lahko v Outlookov koledar uvozite koledar iz učnega e-okolje eŠtudij UM (s funkcijo »Odpri koledar z interneta«, kjer prilepite URL koledarja, ki ga predhodno kopirate v Moodlu).


📔 Zanimivost: Preberite tudi koristen zapis o organizaciji časa za večjo učinkovitost na spletni strani MIRA.

💡 Priporočilo: Svoj urnik pedagoškega procesa preverite v spletni aplikaciji Moj Portal UM.

 

Viri

Nacionalni inštitut za javno zdravje, Program Mira, Nacionalni program duševnega zdravja. (b. d.). Postavljanje ciljev in prioritet za večjo učinkovitost. https://www.zadusevnozdravje.si/pomagam-sebi/nasveti-za-boljse-pocutje/postavljanje-ciljev-in-prioritet-za-vecjo-ucinkovitost/

Nacionalni inštitut za javno zdravje, Program Mira, Nacionalni program duševnega zdravja. (b. d.). Organizacija časa za večjo učinkovitost. https://www.zadusevnozdravje.si/pomagam-sebi/nasveti-za-boljse-pocutje/organizacija-casa-za-vecjo-ucinkovitost/

ProductPlan. (b. d.). Eisenhower Matrix. https://​www.productplan.com/glossary/eisenhower-matrix/

University of Hull Library. (b. d.). Introduction to university study: Independent learning. https://libguides.hull.ac.uk/introduction/independence

University of Hull Library. (b. d.). Introduction to university study: Time management. https://libguides.hull.ac.uk/introduction/timemanagement

The University of Saskatchewan. (b. d.). Study Skills Tip Sheets. https://libguides.usask.ca/studyskills

Žunec, N. (b. d.). Eisenhowerjeva matrika: tehnika postavljanja prioritet in upravljanja s časom. Tosemjaz.net. https://www.tosemjaz.net/razisci/sola-ucenje-in-prosti-cas/eisenhowerjeva-matrika-tehnika-postavljanja-prioritet-in-upravljanja-s-casom/​


Zadnja sprememba: 29. 03. 2025 11:53