Študijski program je bil potrjen na Senatu UM 15. 12. 2009 in sprejet na Svetu za visoko šolstvo RS 24. 6. 2010. Študijski program je bil ponovno potrjen na Senatu Univerze v Mariboru 27. 9. 2016 in sprejet na Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu 19. 10. 2017.

Napredovanje po programu je mogoče, če študent izpolni s študijskim programom in s Statutom Univerze v Mariboru določene obveznosti. Pogoji za napredovanje v 2. letnik: Študenti napredujejo v 2. letnik, če z opravljenimi izpiti 1. letnika zberejo najmanj 50 ECTS kreditnih točk ter imajo opravljene izpite iz naslednjih predmetov: • Teorija in praksa v dizajnu (4 ECTS) • Barvne in prostorske študije (6 ECTS) • Oblikovalska vizualizacija (4 ECTS) • Kreativni dizajn (6 ECTS) • Metodika v dizajnu (4 ECTS) • Računalniško oblikovanje (6 ECTS) Študentom, ki ne izpolnjujejo vseh obveznosti za napredovanje, lahko Komisija za študijske zadeve članice univerze na njihovo prošnjo izjemoma odobri vpis v 2. letnik, če imajo izpolnjenih več kot polovico študijskih obveznosti 1. letnika (več kot 30 ECTS) ter so opravili zgoraj navedene predmete, v kolikor obveznosti niso mogli izpolniti iz upravičenih razlogov, ki so določeni v Statutu Univerze v Mariboru, in če je pričakovati, da bodo obveznosti izpolnili. Ponavljanje letnika: Študentu, ki ni izpolnil vseh obveznosti za napredovanje v višji letnik, lahko Komisija za študijske zadeve članice univerze na njegovo prošnjo odobri ponavljanje letnika v skladu z določili Statuta Univerze v Mariboru.

Magistrski študijski program 2. stopnje Inženirsko oblikovanje izdelkov je celovit in ne predvideva dokončanja posameznih delov programa.

Podiplomski študij na študijskih programih 3. stopnje na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru ali drugih visokošolskih institucijah. Kandidati se lahko vpišejo v podiplomski študij na podiplomskih programih 3. stopnje v skladu s pogoji visokošolskega zavoda, ki razpisuje podiplomski študijski program.

Študijski program 2. stopnje Inženirsko oblikovanje izdelkov nudi diplomantom odlično izhodišče za zaposlovanje na najrazličnejših področjih. S projektno zasnovanim študijem, ki spodbuja kreativnost in inovativnost ter predhodno temeljito izobrazbo iz naravoslovnih znanj, pridobijo diplomati kakovosten in širok nabor kompetenc, ki jim omogočajo prilagodljivost na trgu dela, konkurenčnost in s tem tudi odlične zaposlitvene možnosti. Diplomanti imajo zelo dobre možnosti zaposlitve tako v negospodarstvu kot gospodarstvu, v skoraj vseh vrstah industrij pa od birojev za projektiranje in konstruiranje do centrov za računalniško modeliranje, kjer ob podpori najsodobnejših programskih in računalniških orodij snujejo, razvijajo in izdelujejo sodobne, inovativne naprave, izdelujejo prototipe za nove, tržno atraktivne izdelke, še posebej če so ti zahtevni in kompleksni in kjer se zahteva vrhunsko oblikovanje ter široka multi-disciplinarna pestrost. Poleg omenjenih teoretičnih in strokovnih znanj, pridobe tudi druge kompetence, ki jim omogočajo, da prevzemajo bodisi vodenje razvoja izdelkov, projektno vodenje industrijskega oblikovanja kompleksnejših izdelkov do najzahtevnejših vodstvenih funkcij na mnogih področjih tako v malih ali srednjih podjetjih pa vse do velikih gospodarskih družb.

Informacije o študijskih programih, ki jih ponuja Fakulteta za strojništvo UM, so dosegljive na spletni strani https://www.fs.um.si/studij/studijski-programi/

Ni drugih obveznosti.

Preverjanje in ocenjevanje študentovih učnih izidov se izvaja v skladu z merili in načini, definiranimi v Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/studij-na-um.aspx Merila in načini ocenjevanja znanja posameznega predmeta so del Učnega načrta predmeta (Subject specification) in so javno dostopni na spletni strani https://aips.um.si/PredmetiBP5/main.asp Za vse predmete na vseh študijskih programih Fakultete za strojništvo ocenjevanje znanja ureja enotna »Ocenjevalna lestvica«, ki je dostopna na strani https://www.fs.um.si/studij/informacije-o-studiju/izpitni-sistem/. Spodbujajo se načini sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja, s tem pa študentom omogočamo sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju.

Učni izidi oziroma kompetence magistrskega študijskega programa 2. stopnje Inženirsko oblikovanje izdelkov ki jih pridobijo študenti med izobraževalnim procesom, so primerne vsebini in stopnji programa. Cilji programa so jasno določeni, saj je študij zasnovan na postopnem doseganju vseh potrebnih splošnih kompetenc, kakor tudi predmetno-specifičnih, ki jih mora imeti naš diplomant. Med študijem, še posebej pa v zadnjem letniku, se cilji preverjajo med opravljanjem izpitov obveznih in izbirnih učnih vsebin, velik poudarek pa je tudi na vsebini magistrskega dela, kjer mora študent v skladu s stopnjo programa zasnovati in izdelati kakovostno strokovno delo, ki dokazuje njegovo sposobnost, da zna pridobljeno znanje uspešno združiti in oblikovati izvirne in inovativne rešitve. Preverjanje znanja je zasnovano na dveh nivojih. Prvi nivo je nivo preverjanja razumevanja in sinteze znanja značilnih teoretičnih konceptov na področju strojništva, kar se preverja s testi in ustnimi preverjanji teoretičnih znanj. Drugi nivo je preverjanje sposobnosti uporabe pridobljenih znanj za analizo in ovrednotenje realnih inženirskih problemov, kar se preverja izdelavo seminarskih in projektnih nalog. Temeljni cilj podiplomskega magistrskega študijskega programa »Inženirsko oblikovanje izdelkov« je pridobitev poglobljenih teoretičnih in strokovnih znanj, veščin in metod dela za reševanje zelo zahtevnih strokovnih problemov s širokega področja inženirskega oblikovanja. S poglobljenim študijem znanstvenih metod, ob hkratnih raznovrstnih strokovnih in aplikativnih študijskih vsebinah programa, bo diplomant razvil sposobnost intenzivnega abstraktnega in asociativnega mišljenja, sinteze znanj iz širokega področja inženirskega oblikovanja in tudi drugih disciplin, prenosa raziskovalnih dosežkov v prakso ter razvoja inovativnih postopkov pri reševanju problemov. Takšna naravnanost programa je povsem v skladu z evropsko usmeritvijo, ki potencira predvsem razvoj novih in zahtevnih izdelkov, razvoj visokih tehnologij in prilagodljive avtomatizacije, uporabo sodobnih orodij za računalniško modeliranje procesov in sistemov, maloserijsko in posamično proizvodnjo – skratka postopke in izdelke, kjer je delež izvirnih in inovativnih znanj odločilnega pomena.

Študentje podiplomskega magistrskega programa druge stopnje Inženirsko oblikovanje izdelkov bodo med študijem pridobili ustrezne splošne kompetence, da bodo sposobni v skladu s visokimi standardi delovne uspešnosti, ki so postavljeni pred takó izobraženimi strokovnjaki, sposobni reševati zahtevne strokovne probleme. Splošne kompetence bodo pridobili iz jedrnega znanja magistrskega programa. Študentom bomo omogočili pridobivanje poglobljena znanja na širših strokovnih področjih, hkrati pa jih bomo usposobili za iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju, za uporabo znanstvenoraziskovalnih metod v širšem spektru problemov in v novih ali spremenjenih okoliščinah, in za prevzemanje odgovornosti pri vodenju zelo zahtevnih delovnih procesov in sistemov. Navedene lastnosti bodo študentje pridobivali med študijskim procesom, ki bo zasnovan tako, da bo intenzivno vključeval strokovno in znanstveno zorenje s pomočjo projektnih nalog v delovnem okolju, ki bodo temeljno, aplikativno ali razvojno usmerjene. Poleg tega pa bodo med študijskim procesom pridobili tudi druge veščine, spretnosti, vrednote, prepričanja in pozitivno samopodobo, ki poleg kakovostnega znanja bistveno pripomorejo k učinkoviti izrabi virov, k uspešnim komunikacijskim spretnostim, ter prispevajo pomemben delež k uspešnosti pri izvrševanju zelo zahtevnih nalog. Študentje bodo sposobni učinkovito povezovati teorijo in prakso, med drugim tudi s pomočjo projektnih nalog. Široka, interdisciplinarna naravnanost študijskih vsebin bo omogočila poln razmah njihovih kreativnih in inovativnih potencialov. Probleme bodo znali analizirati, izločiti nepomembne vplive, narediti sintezo, predvideti mogoče rešitve, izbrati v danem trenutku najboljšo odločitev in oceniti posledice, ki so z njo povezane. Pri delu bodo samostojni, hkrati pa bodo razvijali sposobnosti in spretnosti komunikacije ter skupinskega dela v domačem in mednarodnem okolju. Študentje bodo pridobili naslednje splošne kompetence: • sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic, • obvladovanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov oblikovanja izdelkov, razvoj kritične in samokritične presoje, • sposobnost uporabe znanja v praksi, • avtonomnost v strokovnem delu, • razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v mednarodnem okolju. • etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki, • kooperativnost, delo v skupini, v mednarodnem okolju, podprto s socialno in kulturno občutljivostjo in jezikovnimi ter komunikacijskimi sposobnostmi, delno pridobljenimi s pomočjo izkušnje timskega dela ter s pomočjo študijskih obdobij v tujini.

Diplomant študijskega programa 2. stopnje Inženirsko oblikovanje izdelkov je strokovnjak s širokim in poglobljenim teoretičnim in metodološkim znanjem za reševanje zelo zahtevnih problemov pri načrtovanju, vodenju in izvajanju razvojnih, raziskovalnih in znanstvenih opravil na širokem področju strojništva in na različnih delovnih mestih. Diplomanti študijskega programa 2. stopnje Inženirsko oblikovanje izdelkov bodo obvladovali sodobna 2D in 3D programska orodja ter tehnologije modeliranja, digitalnega zajemanja in manipulacije s trirazsežnimi virtualnimi vsebinami ter različne oblike hitre izdelave predmetov in postopkov direktne proizvodnje, ki podpirajo trende razvoja v individualizirano in maloserijsko proizvodnjo. Predmetne kompetence so navedene pri vsakem učnem načrtu posebej. Kompetence, ki jih razvija študijski program 2. stopnje Inženirsko oblikovanje izdelkov so naslednje: • poznavanje in razumevanje utemeljitev in razvoja inženirskega oblikovanja izdelkov, • sposobnost za reševanje konkretnih problemov z uporabo znanstvenih metod ter postopkov oblikovanja in razvoja izdelkov od znotraj navzven, iz funkcije izdelkov, • koherentno obvladovanje temeljnega znanja s področja oblikovanja, tehnike ter povezovanja znanja z različnih tehničnih področij in aplikacije, • sposobnost umeščanja novih interpretacij in interpretacij v kontekst inženirskega oblikovanja izdelkov, • razumevanje splošne strukture inženirskega oblikovanja izdelkov ter povezanosti s poddisciplinami, • razumevanje in uporaba metod kritične analize in razvoja teorij ter njihova uporaba v reševanju konkretnih delovnih oblikovalsko tehniških problemov, • razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na področju inženirskega oblikovanja izdelkov, • uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na področju inženirskega oblikovanja izdelkov, • razvoj inovativnih izdelkov in njihovih kombinacij za zadovoljevanje potreb posamičnega potrošnika na podlagi uravnoteženja interesov med oblikovalcem, uporabnikom, industrijo in družbo z upoštevanjem mednarodne etike, • strokovnost v izvedbi celotnega procesa oblikovanja izdelkov s poudarkom na pojmovnosti in sposobnosti izvajanja in upravljanja tega samostojno ali kot član ali kot vodja skupine v mednarodni sestavi, • poznavanje ustreznih tehničnih, človeških, estetskih in okoljskih vprašanj ter organizacijskih in ekonomskih vidikov izdelkov. Sposobnost uporabe teh v smislu njih vključitve v razvoj izdelkov. • izbor in uporaba inženirskih materialov, • izbira strategij in metod prostorskega modeliranja, izbira primerne programske opreme in izgradnja zahtevnih računalniških geometrijskih modelov, • sistematično upravljanja življenjskega cikla izdelkov s pomočjo tehnologij, metod, orodij in sistemov za upravljanje življenjskega cikla izdelka, • sodelovanje ali vodenje sočasnega inženiringa, sistematičnega in hkratnega pristopa k zagotavljanju konstrukcijskih ciljev ter poznavanje smernic in priporočil za ciljno voden razvoj izdelkov, • izbira, uporabe in povezave programskih orodij pri analizi, snovanju, implementaciji in rokovanju z inteligentnimi sistemi vodenja, • povezovanje oblikovalske discipline z družbenimi, kulturnimi in ekonomskimi okviri, • vrednotenje večpomenskosti prostora in elementov tega v znanstveni, socialni in kulturološki dimenziji, • analiza, sinteza in kritično vrednotenje estetskih tez ter semiotike forme, • načrtovanje, konstruiranje, modeliranje, optimiranje, ovrednotenje, upravljanje, oblikovanje in izdelava tehnološko zahtevnih izdelkov in sistemov, ki jih je mogoče tržiti na svetovnih trgih, • razvoj in uporaba znanstvenoraziskovalnih metod v širšem spektru problemov in s tem hiter odziv na nove okoliščine doma in v svetu, • poznavanje teorije in prakse grafičnega upodabljanja, • obvladovanje principov dvo- in tri-dimenzionalnega oblikovanja ter prevajanje vsebine v obliko, • obvladovanje ciljev, metod, postopkov in orodij za zagotavljanje ergonomske ustreznosti izdelkov, • oblikovanje kompleksno sestavljenega izdelka ter analiza izdelka iz aspekta uporabljenih materialov in izvedbenih postopkov v proizvodnji, • samostojno in kreativno reševanje oblikovalskih problemov s pomočjo tehnologije vzvratnega inženirstva, • poglobljeno poznavanje možnosti, prednosti in praktične rabe prototipnih tehnologij, • obvladovanje principov barvne harmonije.

V študijski program 2. stopnje Inženirsko oblikovanje izdelkov se lahko vpiše, kdor je zaključil: 1. Študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij: Tehnika (071); Tekstilna, čevljarska in usnjarska tehnologija (0723); Gradbeništvo (0732); Arhitektura, prostorsko načrtovanje in urbanizem (073); Transport (104); Matematika in statistika (054); Informacijske in komunikacijske tehnologije (061); Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (0788); Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja (0211); Modno oblikovanje, oblikovanje prostora in industrijsko oblikovanje (0212); Likovna umetnost (0213); Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) (0688). 2. Študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij: ki niso zajeta v 1. točki, če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 23 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Materiali I (3 ECTS), Tehniška dokumentacija (4 ECTS), Proizvodne tehnologije I (4 ECTS), Računalniško podprto inženirstvo (3 ECTS), Osnove konstruiranja (3 ECTS), Fizikalno modeliranje tehniških sistemov (3 ECTS), Metodika konstruiranja (3 ECTS). 3. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: Tehnika (071); Tekstilna, čevljarska in usnjarska tehnologija (0723); Gradbeništvo (0732); Arhitektura, prostorsko načrtovanje in urbanizem (073); Transport (104); Matematika in statistika (054); Informacijske in komunikacijske tehnologije (061); Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (0788); Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja (0211); Modno oblikovanje, oblikovanje prostora in industrijsko oblikovanje (0212); Likovna umetnost (0213); Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) (0688). 4. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: ki niso zajeta v 3. točki, če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 23 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Materiali I (3 ECTS), Tehniška dokumentacija (4 ECTS), Proizvodne tehnologije I (4 ECTS), Računalniško podprto inženirstvo (3 ECTS), Osnove konstruiranja (3 ECTS), Fizikalno modeliranje tehniških sistemov (3 ECTS), Metodika konstruiranja (3 ECTS). 5. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: Tehnika (071); Tekstilna, čevljarska in usnjarska tehnologija (0723); Gradbeništvo (0732); Arhitektura, prostorsko načrtovanje in urbanizem (073); Transport (104); Matematika in statistika (054); Informacijske in komunikacijske tehnologije (061); Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (0788); Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja (0211); Modno oblikovanje, oblikovanje prostora in industrijsko oblikovanje (0212); Likovna umetnost (0213); Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) (0688). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom. 6. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: ki niso zajeta v 5. točki. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 30 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija. 7. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: Tehnika (071); Tekstilna, čevljarska in usnjarska tehnologija (0723); Gradbeništvo (0732); Arhitektura, prostorsko načrtovanje in urbanizem (073); Transport (104); Matematika in statistika (054); Informacijske in komunikacijske tehnologije (061); Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (0788); Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja (0211); Modno oblikovanje, oblikovanje prostora in industrijsko oblikovanje (0212); Likovna umetnost (0213); Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) (0688).Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom. 8. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: ki niso zajeta v 7. točki. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 30 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija.

Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 2. stopnje Inženirsko oblikovanje izdelkov se upošteva: 1. Uspeh pri študiju prve stopnje: Povprečna ocena z zaključnim delom 100%

Kandidati se po Merilih za prehode med študijskimi programi vpišejo : • v drugi ali višji letnik magistrskega študijskega programa 2. stopnje Inženirsko oblikovanje izdelkov, kadar gre za prenehanje izobraževanja po prvem študijskem programu s področja Tehnika (071); Tekstilna, čevljarska in usnjarska tehnologija (0723); Gradbeništvo (0732); Arhitektura, prostorsko načrtovanje in urbanizem (073); Transport (104); Matematika in statistika (054); Informacijske in komunikacijske tehnologije (061); Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (0788); Avdiovizualno ustvarjanje, tehnike in multimedijska proizvodnja (0211); Modno oblikovanje, oblikovanje prostora in industrijsko oblikovanje (0212); Likovna umetnost (0213); Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) (0688) in nadaljevanje študija po tem študijskem programu iste stopnje. Prehod po merilih za prehode je mogoč, v kolikor kandidat izpolnjuje naslednje pogoje: • izpolnjuje pogoje za vpis v prvi letnik magistrskega študijskega programa 2. stopnje Inženirsko oblikovanje izdelkov, • prehaja s študijskega programa, ki ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov, • se mu pri prehodu prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. O prehodu iz enega študijskega programa v drug študijski program odloča Komisija za študijske zadeve FS. Kandidat mora v skladu s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru, fakulteti posredovati: • vlogo za priznavanje znanj in spretnosti na Univerzi v Mariboru, • potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih (izpitih) s pridobljenimi ocenami in številom kreditnih točk, • potrjene učne načrte po katerih je bilo pridobljeno znanje, • potrdilo o plačilu postopka. V kolikor bo v postopku priznavanja ob prehodu priznanih vsaj toliko ECTS kreditnih točk, da bodo izpolnjeni pogoji za vpis v višji letnik magistrskega študijskega programa 2. stopnje Inženirsko oblikovanje izdelkov, se kandidatu odobri vpis v drugi ali višji letnik navedenega programa. Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu. Izbira kandidatov ob omejitvi vpisa bo temeljila na povprečni oceni študija.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti so urejena s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru, ki ureja postopke za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti, ki jih kandidati pridobijo s formalnim in neformalnim učenjem pred vpisom in med študijem na Univerzi v Mariboru. Pravilnik se nahaja na spletni povezavi https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/studij-na-um.aspx Osnovno merilo pri priznavanju je primerljivost drugje pridobljenega znanja z učnimi enotami, spretnostmi in usposobljenostjo. Preverjanjem ali po vsebini ter zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim in/ali predmetno specifičnim kompetencam, določenim s študijskim programom.

Študij konča, kdor opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in tako zbere najmanj 120 ECTS