Senat za akreditacijo pri Svetu RS za visoko šolstvo je na podlagi 51. člena Zakona o visokem šolstvu ZviS-G (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 – Odl. US: U-I-370/06-20 in 64/2008, v nadaljnjem besedilu: Zakon o visokem šolstvu), 2. člena Pravil o delu Senata za akreditacijo in 2. člena Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 101/04) na svoji 17. seji dne 22. 4. 2009 podelil akreditacijo doktorskemu študijskemu programu tretje stopnje Slovenistične študije Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor. Senat Univerze v Mariboru je na svoji 40. redni seji z dne 29. 1. 2019 potrdil spremembo trajanja študija s 3 na 4. leta.

Za napredovanje iz 1. v 2. letnik mora študent opraviti obvezne predmete ter obveznosti letnika v obsegu najmanj 54 ECTS. Za napredovanje iz 2. v 3. letnik mora študent opraviti vse obveznosti 1. letnika in obveznosti 2. letnika v obsegu najmanj 54 ECTS. Za napredovanje iz 3. v 4. letnik mora študent opraviti vse obveznosti 2. letnika in obveznosti iz 3. letnika v obsegu najmanj 57 ECTS. Izjemno napredovanje Komisija za študijske zadeve FF UM lahko na prošnjo študenta izjemoma odobri vpis v višji letnik. Ta vpis se odobri študentu, ki obveznosti ni mogel izpolniti iz upravičenih razlogov, opredeljenih v »Navodilih za presojo prošenj študentov ter upravičenih razlogov skladno s 85., 121. ter 214. členom Statuta Univerze v Mariboru so objavljena na spletni strani Univerze v Mariboru«, ter je opravil predpisane obveznosti predhodnih letnikov in obveznosti v obsegu več kot 30 ECTS vpisanega letnika, če je pričakovati, da bo izpolnil ostale obveznosti. Ponavljanje letnika Študent, ki ne izpolnjuje pogojev za napredovanje v višji letnik in še ni ponavljal letnika ali spremenil študijskega programa, se lahko ponovno vpiše v isti letnik. Ponavljanje letnika lahko izjemoma dovoli Komisija za študijske zadeve FF UM študentu, ki je redno sodeloval pri vseh s študijskim programom predvidenih oblikah visokošolskega izobraževalnega dela in opravil obveznosti v obsegu manj kot 30 in ne manj kot 15 ECTS vpisanega letnika in če so nastopili upravičeni razlogi, opredeljeni v »Navodilih za presojo prošenj študentov ter upravičenih razlogov skladno s 85., 121. ter 214. členom Statuta Univerze v Mariboru so objavljena na spletni strani Univerze v Mariboru«. Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik. Študent lahko tudi hitreje napreduje, če izpolnjuje pogoje za tako napredovanje, ki so navedeni v Statutu Univerze v Mariboru. Študent se lahko izobražuje v več študijskih programih pod pogoji, ki jih podrobneje določa Statut Univerze v Mariboru. Ponavljanje, napredovanje pod izjemnimi pogoji ter podaljševanje statusa študenta določa Statut Univerze v Mariboru.

Študijski program tretje stopnje Slovenistične študije ne vsebuje posameznih delov.

Podoktorski študij.

Delo v raziskovalnih organizacijah, vzgojno-izobraževalnih organizacijah, javnih ustanovah, industriji, na področju strokovnega svetovanja.

Način preverjanja in ocenjevanja znanja na Univerzi v Mariboru je načelno urejen s Statutom Univerze v Mariboru: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Akti%20univerze%20v%20Mariboru/Uradno-10.pdf in s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41 AG: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/studij-na-um.aspx . V skladu s tem so načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja v učnih načrtih opredeljeni za vsako posamezno učno enoto posameznega študijskega programa. Spodbujajo se načini sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja, s čimer je študentom omogočeno sprotno in stalno spremljanje lastnega napredka oz. preverjanje doseženih znanj in spretnosti. Posamezne obveznosti študentov so glede na posamezne učne enote in zaporedje njihovega izvajanja medsebojno usklajene na način, da imajo študenti pri nekaterih učnih enotah večji poudarek na sprotnem delu, pri drugih na samostojnem raziskovalnem delu (priprava kakovostne seminarske naloge), pri tretjih opravljajo pisni ali ustni izpit. Vsi učni načrti so javno objavljeni v katalogu bolonjskih predmetov: https://aips.um.si/PredmetiBP5/main.asp . Poleg tega imajo študenti dostop do AIPS UM (Akademski informacijski podsistem Univerze v Mariboru), ki omogoča vpogled v aktivnosti posameznega študenta (izpitne evidence, podroben vpogled v število pristopov k opravljanju obveznosti in v vse opravljene in neopravljene obveznosti). Analiza izpitov oz. študija v celoti ne obstajata, relevantne podatke zajemamo iz samoevalvacijskega poročila.

Cilj študijskega programa tretje stopnje Slovenistične študije je izobraziti vrhunske strokovnjake, raziskovalce na področjih slovenske literarne vede, slovenskega jezikoslovja in didaktike slovenskega jezika in književnosti. S tem si želi usposobiti strokovnjake, raziskovalce za samostojno razvijanje novega znanja in reševanje najzahtevnejših problemov tako z izboljševanjem znanega kot z odkrivanjem novega na vseh omenjenih področjih. S tem študijskim programom študent pridobi poglobljeno znanje na specifičnih področjih jezikoslovja, literarnih znanosti ter didaktike jezika in književnosti, kompetentno obvlada metodologijo znanstvenega raziskovanja ter ima primerno znanstveno osnovo za raziskovanje novih jezikovnih, književnih in didaktičnih pojavov. Študijski program tretje stopnje Slovenistične študije na svojih področjih Slovenska književnost, Slovenski jezik (sinhronija in diahronija) in Didaktika slovenskega jezika in književnosti postavlja specifične cilje. Na osnovi sistematičnih literarnovednih analiz se oblikuje nova perspektiva kot podlaga za znanstvenoraziskovalno delo na področju slovenske literarne zgodovine. Le-ta omogoča vpogled v raznoliko bogastvo številnih literarnih del, ki so nastala v zgodovini in ki izhajajo v sodobnosti, pa tudi v posebnosti posameznih zanimivih avtorskih poetik, ki dajejo najbolj kakovostne in reprezentativne vzorce literarnega ustvarjanja. Pri študiju bodo upoštevana najnovejša dognanja s področja literarne teorije, tekstne analize in interpretacije ter literarnega zgodovinopisja. Cilj doktorskega študija Slovenistične študije, področja Slovenski jezik je razviti vrhunsko usposobljenega kandidata za samostojno reševanje najzahtevnejših raziskovalnih problemov na področju jezikoslovja, ki zahtevajo ne samo analitični metodološki pristop, ampak tudi sposobnost sintetiziranja in oblikovanja novih znanj. Pri tem bo usposobljen za samostojno prepoznavanje jezikoslovnih raziskovalnih izzivov, usposobljen za jasno predstavitev, natančno definiranje pojava in argumentiranje ustreznih rešitev. Usposobljen bo za uporabo sodobnih interdisciplinarnih znanstvenoraziskovalnih metod in njihovo funkcionalno uporabo v novih, spremenjenih jezikovnih okoliščinah. Pri tem bo kot družbeno in etično odgovorni strokovnjak upošteval relevantno tuje in uporabljal domače strokovno izrazje, ga v samostojnih raziskavah tudi soustvarjal ter tako prispeval k pojmovnemu in jezikovnemu razvoju slovenščine. Cilj doktorskega študija Slovenistične študije, področja Didaktika slovenskega jezika in književnosti je razviti vrhunsko usposobljenega kandidata za samostojno reševanje najzahtevnejših raziskovalnih problemov na področju jezikovne oz. književne didaktike, ki zahtevajo ne samo analitični metodološki pristop, ampak tudi sposobnost sintetiziranja in oblikovanja novih znanj. Pri tem bo usposobljen za samostojno prepoznavanje književnodidaktičnih oz. jezikovnodidaktičnih raziskovalnih izzivov, usposobljen za jasno predstavitev, natančno definiranje pojava in argumentiranje ustreznih rešitev. Usposobljen bo za uporabo sodobnih znanstvenoraziskovalnih metod literarne in bralne didaktike/jezikovne didaktike, za eksperimentalno in kvazieksperimentalno načrtovanje književne/jezikovne vzgoje ter za načrtovanje in evalvacijo implementacije novih književnodidaktičnih/jezikovnodidaktičnih metod.

Študijski program tretje stopnje Slovenistične študije na svojih področjih Slovenska književnost, Slovenski jezik in Didaktika slovenskega jezika in književnosti razvija naslednje splošne kompetence. Področje: Slovenska književnost Študent pridobi usposobljenost za samostojno znanstvenoraziskovalno delo na področju slovenske literarne vede, literarne kritike in interpretacije. Pridobi znanja, potrebna za samostojno znanstvenoraziskovalno delo, pridobi sposobnost za kritično razmišljanje in inovativen odnos do posameznih raziskovalnih področij. Pridobili si bodo naslednje splošne kompetence: – sposobnost funkcionalne uporabe literarnozgodovinskih in literarnoteoretičnih znanstvenoraziskovalnih metod; – usposobljenost za samostojno izvirno in poglobljeno analizo in interpretacijo literarnih besedil; – sposobnost uporabe novih znanj na področju literarnozgodovinskega raziskovanja in pri aplikativnih raziskavah; – sposobnost reševanja najtežjih literarnoteoretskih problemov ter njihova aplikacija na literarnozgodovinske vsebine; – sposobnost vključevanja v raziskovalno skupino in tvorno delovanje v njej; – sposobnost predstavitve svojih ugotovitev v obliki monografij ali znanstvenih prispevkov. Področje: Slovenski jezik (sinhronija in diahronija) Študenti bodo pridobili nova spoznanja, ki bodo nadgradila vedenje o zgodovinskem razvoju slovenskega jezika zaradi zgodovinskih, geografskih, socioloških in drugih vzrokov ter bo razumevanje narečnih razvojev številnih še ohranjenih narečij globlje uzavestilo največjo narodnostno vrednoto – knjižni jezik. Hkrati pa bodo spoznali še zakonitosti idioma, idiolekta in sociolekta ter pridobili znanje o funkcioniranju jezikovnih sredstev v sporočanju glede na povezanost jezik – družba – kultura. Sposobni bodo interpretirati in kvalificirati jezikovne pojave v sodobnih sporazumevalnih stikih v okviru sociokulturnih in individualnih odnosov. Na področju sinhronega študija slovenskega jezika bodo študenti sposobni na podlagi teoretičnih izhodišč spoznavati razvoj posameznih jezikoslovnih disciplin v slovenističnem prostoru, v aktualnih besedilih analizirati besedotvorne, frazeološke in leksemske lastnosti zvrstno različnih besedil s funkcionalno uporabo razpoložljivih jezikovnih tehnologij. Zmožni bodo suvereno prepoznavati sodobne globalizacijske vplive, težnje sodobnih jezikovnih sprememb in njihov vpliv na fonemski, leksikalni, frazemski, skladenjski, vezljivostni in besedilni sistem jezika. Posledično bodo prepoznavali hibridno leksiko, frazeološke in skladenjske kontaminacije, ugotavljali pozitivne in negativne vplive globalnega jezika na jezikovnosistemsko podobo slovenščine. Sposobni bodo spoznavati prepletenost govorjene rabe jezika z družbenim, mentalnim in fizičnim svetom, v katerem raba jezika poteka in zato razumeti razmerje med diskurzom in drugimi družbenimi elementi (odnosi moči, ideologijami, družbenimi institucijami itd.); sposobni bodo presojati sodobno družbeno-politično problematiko v okviru kritičnega pristopa k diskurzu. Posledično bodo sposobni oblikovati leksikalni scenarij v besedilu ter prepoznavati razlike med jezikovnozvrstno teorijo in teorijo žanrov, besedilnih vrst. Za potrebe tovrstnega raziskovalnega dela se bodo naučili uporabljati razpoložljive jezikovne tehnologije v znanstvenoraziskovalnem delu. To pomeni: praktično spoznati razpoložljive korpuse slovenskega jezika, usvojiti postopke zbiranja in transkribiranja govornega gradiva za raziskovalno delo. Spoznati teoretične temeljne in zahtevnejše značilnosti zapisa govorjenih besedil, ki temeljijo na slušnih in instrumentalnih zakonitostih. Pridobili si bodo naslednje splošne kompetence: – sposobnost funkcionalne uporabe jezikoslovnih znanstvenoraziskovalnih metod; – avtonomnost pri znanstvenoraziskovalnem delu; – sposobnost sprotnega spremljanja in sledenja aktualnim teoretičnim in metodološkim raziskovalnim pristopom; – sposobnost uporabe in interpretiranja relevantne domače in tuje študijske literature s področja jezikoslovja; – sposobnost razumevanja razvoja posameznih jezikoslovnih disciplin v slovenistiki; – usposobljenost za samostojno soočanje s terminološkimi nejasnostmi in vzroki za to na področju slovenističnih jezikoslovnih disciplin; – sposobnost oblikovanja svojega znanstvenega pogleda in refleksije na razvoj slovenskega jezika; – sposobnost za oblikovanje leksikalnih scenarijev v določenih tipih besedil (semantične, kolokacijske in druge tipične povezave leksemov); – sposobnost prepoznavanja konotacijskih in pragmatičnih prvin v besedilih; – sposobnost poznavanje razlik med jezikovnozvrstno teorijo in teorijo žanrov, besedilnih vrst; – sposobnost uporabljanja sistemskih konceptov pri razumevanju in opredeljevanju problemskih jezikovnih sklopov v praksi; – sposobnost predstavitve znanstvenih izsledkov v obliki monografij ali znanstvenih člankov v domači in mednarodni znanstveni periodiki. Področje: Didaktika slovenskega jezika in književnosti Splošne kompetence, ki jih bo področje Didaktika slovenskega jezika in književnosti razvijala, so: – razumevanje in uporaba kurikularnih teorij ter specifičnega didaktičnega znanja; – interdisciplinarno povezovanje vsebin; – sposobnost problemskega razmišljanja, definiranja problema; – usposobljenost za samostojno odkrivanje raziskovalnih problemov ter njihovo vsebinsko in metodološko opredeljevanje; – usposobljenost za avtonomno sodelovanje in izvajanje vsebinsko-metodološko kompleksnejših kvalitativnih in kvantitativnih raziskav; – usposobljenost za reševanje znanstvenih in strokovnih problemov; – usposobljenost za samostojno pisanje raziskovalnih poročil, strokovnih in znanstvenih prispevkov; – sposobnost strokovnega dialoga, mednarodnega sodelovanja ter oblikovanja in vodenja projektov.

Študijski program tretje stopnje Slovenistične študije na svojih področjih Slovenska književnost, Slovenski jezik in Didaktika slovenskega jezika in književnosti razvija naslednje predmetnospecifične kompetence. Področje: Slovenska književnost S področjem Slovenska književnost študijskega programa tretje stopnje Slovenistične študije bodo študenti pridobili poglobljeno znanje na specifičnih področjih literarnih znanosti, obvladali metodologijo znanstvenega raziskovanja ter se usposobili za samostojno in izvirno raziskovanje književnih fenomenov tako iz starejših kot tudi iz novejših področij literarne vede. Doktorand je po zaključku tega študija široko razgledan poznavalec specifičnih smeri slovenske književnosti, njenih povezav z evropsko in s svetovno književnostjo ter usposobljen za samostojno raziskovanje literarnovednih področij, za vključevanje v aplikativne raziskave na inštitutih in kulturnih inštitucijah, za samostojno pisanje člankov, literarnih ocen in kritik ter znanstvenih razprav. Razvijal bo naslednje predmetnospecifične kompetence: – usposobljenost za poglobljeno uporabo literarnozgodovinskih in literarnoteoretskih znanstvenoraziskovalnih metod; – poglobljeno poznavanje in razumevanje primerjalnih, kontekstualističnih, med- in čezdisciplinarnih teoretskih konceptov ter usposobljenost za njihovo uporabo pri preučevanju slovenske književnosti; – poglobljeno poznavanje in razumevanje zvrstnih, žanrskih, slogovnih in estetskih premikov v slovenski književnosti; – poglobljeno poznavanje in razumevanje vloge esejistike v slovenski literarni vedi; – poglobljeno poznavanje in razumevanje konceptov narave v slovenski književnosti in vloge književnosti pri razvijanje ekološke komunikacije; – poglobljeno poznavanje in razumevanje književnosti slovenskih pisateljic; – sposobnost za iskanje novih raziskovalnih možnosti na literarnovednem področju; – sposobnost za raziskovanje medkulturnih književnih povezav v različnih obdobjih slovenske književnosti; – sposobnost za samostojno reševanje najtežjih literarnozgodovinskih vprašanj slovenske književnosti; – sposobnost povezovanja sinhronih in diahronih književnih procesov; – usposobljenost na kompetentno znanstveno refleksijo sodobnih literarnih pojavov ter njihovo umeščanje v dinamiko slovenske književnosti. Področje: Slovenski jezik (sinhronija in diahronija) Področje Slovenski jezik doktorskega študijskega programa tretje stopnje Slovenistične študije je namenjen poglobitvi jezikoslovnega znanja z uporabo najaktualnejših raziskovalnih pristopov in najmodernejših jezikovnih tehnologij, ki danes pomembno usmerjajo in sooblikujejo jezikoslovne raziskave. Program vključuje teoretske teme, posredovane s predavanji ali seminarji, temeljni poudarek pa je na individualnem delu študentov, ki ga spremlja in usmerja mentor. Prav zato so izhodišča programa tesno vezana na strokovne in znanstvene reference ter področja raziskovanja učiteljev, vključenih v program. Poseben poudarek je na skupnem predmetu Jezik in znanost, ki študente usmerja v aktualna metodološka in raziskovalna izhodišča jezikoslovja, ter težiščnima predmetoma na sinhronem (Sodobno slovensko jezikoslovje) in diahronem delu jezikoslovnega programa (Razvoj slovenske jezikoslovne misli). Ta dva skupaj z rezultati individualnega dela predstavljata temeljni preizkusni kamen študentove razgledanosti, ustrezne afinitete in sposobnosti za nadaljevanje študija. Program glede na svojo strukturiranost predvideva naslednje predmetnospecifične kompetence: – poznavanje razvoja slovenskega knjižnega jezika in razumevanje sodobne knjižne norme in predpisov; – obvladovanje diahronega pogleda na slovenski jezik ter povezovanje diahronih in sinhronih jezikovnih konceptov; – usposobljenost za samostojno jezikoslovno analizo različnih besedil; – usposobljenost za razumevanje vzročno-posledične povezave med vrsto besedila in tipičnimi jezikovnimi pojavi na ravni tvorjenega besedja, leksemskih povezav in frazeoloških zvez; – sposobnosti kritične presoje in odkrivanja pozitivnih in negativnih vplivov globalizacijskih procesov na vseh ravneh sodobnega jezikovnega sistema slovenščine; – sposobnost ocene in umeščanja novih jezikovnih pojavov z vidika sporočanjske ustreznosti in nove vloge slovenščine v sodobnih integracijskih procesih; – usposobljenost za funkcionalno uporabo različnih jezikovnih priročnikov in usposobljenost za samostojno sestavljanje le-teh; – usposobljenost za problemski pristop k delu in samostojno reševanje najtežjih razvojnih vprašanj slovenskega jezika; – sposobnost strokovnega zapisovanja in izražanja vsebine, reševanja strokovnih problemov, suverene predstavitve ključnih spoznanj in spretnega argumentiranja; – sposobnost samostojne jezikoslovne interpretacije določenega segmenta jezika z upoštevanjem najprimernejših teoretično-metodoloških prijemov in sposobnost ubesediljenja na ravni strokovnega ali znanstvenega članka. Področje: Didaktika slovenskega jezika in književnosti Področje Didaktika slovenskega jezika in književnosti predlaganega študijskega programa predvideva naslednje predmetnospecifične kompetence: – poznavanje in razumevanje jezikoslovnih in književnih vsebin; – razumevanje težjih problemov na področju razvijanja recepcijske zmožnosti; – usposobljenost za izbor in rabo posameznih znanstvenih metod za reševanje težjih problemov na področju razvijanja recepcijske zmožnosti; – načrtovanje in evalviranje implementacije novih književnodidaktičnih metod; – razumevanje najtežjih problemov na področju razvijanja sporazumevalne zmožnosti; – usposobljenost za izbor in rabo posameznih znanstvenih metod za reševanje težjih problemov na področju razvijanja jezikovne didaktike; – načrtovanje in evalviranje implementacije novih jezikovnodidaktičnih metod; – sposobnost prepoznavanja sodobnih globalizacijskih vplivov na didaktično prakso; poznavanje splošnih teženj sodobnih jezikovnih sprememb in njihov vpliv jezikovni sistem ter – njihova aplikacija na aktualno šolsko prakso; – poznavanje izbranih računalniških orodij za jezikovno delo v pedagoški praksi; – usposobljenost za temelje pouka slovenščine na daljavo.

V študijski program 3. stopnje Slovenistične študije se lahko vpiše kandidat, ki je zaključil: - študijski program 2. stopnje, - univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, - visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije. Takim kandidatom se pred vpisom v študijski program določijo študijske obveznosti v obsegu 48 ECTS točk iz Univerzitetnega enopredmetnega študijskega programa prve stopnje Slovenski jezik in književnost (učne enote: Fonetika in fonologija 6 ECTS, Skladnja 6 ECTS, Kultura govornega in pisnega izražanja 3 ECTS, Zgodovina slovenskega knjižnega jezika 3 ECTS, Indoevropska, praslovanska in starocerkvenoslovanska dediščina 3 ECTS, Teoretične osnove slovenistike 3 ECTS; Romantika in realizem 8 ECTS, Slovenska moderna ekspresionizem in socialni realizem 8 ECTS, Slovenska književnost po l. 1950 8 ECTS), - študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU, ali drug enovit magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 ECTS točkami.

Izbira kandidatov ob omejitvi vpisa bo temeljila na: – povprečni oceni študija (70 %) in – oceni magistrske/diplomske naloge (30 %).

Velja za vpis od študijskega leta 2025/26:
Izbira kandidatov ob omejitvi vpisa bo temeljila na: – povprečni oceni študija (70 %) in – oceni magistrske/diplomske naloge (30 %). Če bosta ob sprejeti omejitvi vpisa v izbirnem postopku 2 ali več kandidatov dosegla enako število točk za zadnje razpisano vpisno mesto, bo kandidat izbran z izvedbo intervjuja, ki je sestavljen iz predstavitve predloga raziskovalne teme ter vprašanj, s katerimi se pridobijo informacije o motivaciji za študij, raziskovalnih interesih, morebitnih raziskovalnih izkušnjah (strokovne in znanstvene objave, nastopi na konferencah), študentskih uspehih in aktivnostih (certifikati o znanju tujih jezikov, študentske nagrade in priznanja in druge aktivnosti), upravljanju s časom (zmožnost nameniti dovolj časa doktorskemu študiju), raziskovalni viziji in poklicnih ciljih.

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. clenom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se dolocijo letnik vpisa in manjkajoce študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, ce želijo študij zakljuciti po novem programu. Prehodi so mogoci med študijskimi programi: - ki ob zakljucku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Študentom se v procesu izobraževanja na 3. stopnji priznajo znanja in spretnosti, pridobljene pred vpisom v različnih oblikah formalnega izobraževanja, ki jih študent izkaže s spričevali in drugimi listinami. Obseg in vsebina vloženega dela se ovrednotita po sistemu ECTS do največ 20 točk ECTS, ki lahko nadomestijo obveznosti pri izbirnih predmetih doktorskega študijskega programa Slovenistične študije. Študentom se v procesu izobraževanja na 3. stopnji prizna izpolnjevanje obveznosti na osnovi predloženih listin iz naslova neformalnega izobraževanja oz. opravljenega strokovnega dela (projekt, druga avtorska dela). Obseg in vsebina vloženega dela se ovrednotita po sistemu ECTS do največ 10 točk ECTS, ki lahko nadomestijo obveznosti pri izbirnih predmetih doktorskega študijskega programa. Študentom magistrskih študijskih programov za pridobitev naslova magister/magistrica slovenskega jezika/slovenske književnosti/didaktike slovenskega jezika/didaktike slovenske književnosti, ki niso opravili magistrske naloge, se priznajo obveznosti iz teh programov od 60 do 120 ECTS. Pri priznavanju ali nepriznavanju je osnovno merilo primerljivost drugje pridobljenega znanja z učnimi enotami, spretnostmi in usposobljenostjo na doktorskem študijskem programu Slovenistične študije. Vloge za priznanje znanj in spretnosti (raziskovalne naloge, objavljeni znanstveni in strokovni članki, patenti, izumi ipd.), pridobljenih pred vpisom v program, bo Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Mariboru obravnaval v skladu s predpisi in pravilniki Univerze v Mariboru. Kandidat poda vlogo za priznavanje znanj in spretnosti Komisiji za študijske zadeve fakultete. Znanja/spretnosti se lahko priznajo v celoti, samo delno ali pa se ne priznajo. V primeru, da se priznajo delno, bo študentu določen delni izpit iz poglavij izbirnih predmetov, ki jih bo določil nosilec predmeta.

Študijski program tretje stopnje Slovenistične študije študent konča, ko opravi vse študijske obveznosti v obsegu 240 ECTS (opravi vse izpite in vse obveznosti doktorskega študijskega programa Slovenistične študije ter uspešno zagovarja doktorsko disertacijo) in izpolni vse zahteve skladno s Pravilnikom o doktorskem študiju na UM.