Senat za akreditacijo pri Svetu RS za visoko šolstvo je na podlagi 51. člena Zakona o visokem šolstvu ZviS-G (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 – Odl. US: U-I-370/06-20 in 64/2008, v nadaljnjem besedilu: Zakon o visokem šolstvu), 2. člena Pravil o delu Senata za akreditacijo in 2. člena Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 101/04) na svoji 17. seji dne 22. 4. 2009 podelil akreditacijo doktorskemu študijskemu programu tretje stopnje Germanistične študije Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor. Senat Univerze v Mariboru je na svoji 40. redni seji z dne 29. 1. 2019 potrdil spremembo trajanja študija s 3 na 4. leta.

Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu najmanj 54 ECTS, ki jih zbere z opravljenimi obveznimi in izbirnimi učnimi enotami, predvidenimi v predmetniku. Brez opravljenih obveznih učnih enot študent v nobenem primeru ne more napredovati v drugi letnik. Za napredovanje iz drugega v tretji letnik mora študent opraviti vse študijske obveznosti iz prvega letnika (60 ECTS) in študijske obveznosti iz drugega letnika v obsegu najmanj 54 ECTS, tj. skupno najmanj 114 ECTS, ki jih zbere z opravljenimi obveznimi in izbirnimi učnimi enotami, predvidenimi v predmetniku. Brez opravljenih obveznih učnih enot drugega letnika študent v nobenem primeru ne more napredovati v tretji letnik. Za napredovanje iz tretjega v četrti letnik mora študent opraviti vse študijske obveznosti iz prvega (60 ECTS), drugega (60 ECTS) in tretjega (60 ECTS) letnika, tj. skupno 180 ECTS, ki jih zbere z opravljenimi obveznimi in izbirnimi učnimi enotami, predvidenimi v predmetniku. Poleg tega mora izkazovati potrjeno disertacijsko temo.

Študijski program nima predvidenih pogojev za dokončanje posameznih delov programa.

Doktorandi programa Germanistične študije so s široko razgledanostjo in s poglobljenimi teoretičnimi in metodološkimi znanji konkurenčni na več področjih zaposlovanja, med drugim tudi v gospodarstvu, predvsem v založništvu, (novih) medijih, intelektualnem podjetništvu in projektnem menežmentu. Doktorandi tako poleg znanstvenoraziskovalnega dela lahko opravljajo različne dejavnosti, povezane s poznavanjem nemškega jezika ter literature in kulture nemškega govornega prostora v javnih in zasebnih kulturnih ustanovah (arhivi, muzeji, knjižnice, društva, združenja), v medijih, oglaševanju, storitvenih dejavnostih, so predstavniki za javnost in stike z nemškim govornim prostorom. Kot načrtovalci izobraževanja lahko sodelujejo v ustanovah za izobraževanje in usposabljanje, urejajo leposlovna, strokovna in znanstvena besedila v nemškem jeziku.

Študijski predmeti na programu Germanistične študije so zasnovani tako, da študentom omogočajo horizontalno povezano pridobivanje najzahtevnejših znanj in kompetenc, uporabnih pri strokovno najzahtevnejših delih v strokovnem, znanstvenem in družbenem delovanju, povezanem z nemškim jezikom oz. nemško književnostjo. Horizontalna povezana področja so: znanost, kulturne in izobraževalne ustanove, založništvo, (novi) mediji, intelektualno podjetništvo, javno upravljanje in projektni menežment na raziskovalnem, izobraževalnem in kulturnem področju. Vertikalna zasnova se iz osnovnih predmetov glede na temo doktorske disertacije širi na nabor izbirnih predmetov, med katerimi študent sam izbira in tako v določeni meri sam oblikuje svoj strokovni profil. Med izbirnimi predmeti so predmeti, ki jih ponuja Oddelek za germanistiko ter predmeti, ki so del programov drugih doktorskih študijev na Filozofski fakulteti UM ali drugje. V poletnem semestru prvega letnika študent izbere individualno raziskovalno delo glede na usmeritev oz. glede na področje, na katerem želi opraviti disertacijo. V prvem letniku izbere IRD s tega področja, v drugem opravi obvezni izpit s tega področja, na osnovi katerega metodološko, teoretsko in aplikativno zastavi disertacijsko temo, ki je predmet vseh nadaljnjih IRDjev v drugem in tretjem letniku študija. Tako študent z izbiro specifičnih predmetov in teme doktorske disertacije s pomočjo potencialnega mentorja specialistično usmerja svoj doktorski študij.

Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih izidov so javno objavljenih ter se izvajajo skladno s sprejetim učnim programom, učnimi načrti predmetov ter informacijami o predmetu. Sistem ocenjevanja je urejen skladno s Statutom UM (https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/GlavniDokumenti2013/Statut%20Univerze%20v%20Mariboru%20(NPB%202).pdf) TER Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM (https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Dopolnitve2013/Pravilnik%20o%20preverjanju%20in%20ocenjevanju%20znanja%20na%20UM%20-%20NPB3,%20AVGUST%202019doc.pdf), ki sta javno objavljena. Učni izidi so definirani z učnimi načrti. Le-ti so javno objavljeni ter dostopni vsakomur. Dosegljivi so v katalogu bolonjskih predmetov (https://aips.um.si/PredmetiBP5/main.asp) ter na spletnih straneh Filozofske fakultete (http://ff.um.si/studenti/studijski-programi/). V vsakem učnem načrtu je definiran način ocenjevanja in preverjanja obveznosti študentov. Tako lahko študent na podlagi javno objavljenih vsebin učnih načrtov primerja oziroma preveri vsebine in stopnje znanj določenih veščin. Visokošolski učitelji in sodelavci spodbujajo k sprotnemu delu, sprotnemu preverjanju znanja ves čas študijskega procesa, s tem pa se študentom omogoča sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Študentje so ob začetku izvajanja predmeta tudi ustno seznanjeni z merili in načini ocenjevanja. Glede na analize pedagoškega dela in evalvacijo študijskega programa se učni načrti ustrezno dopolnjujejo. Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za pridobitev ocene in kreditnih točk pri posameznih učnih enotah študijskega programa ter za napredovanje študentov in njihovo usmeritev v nadaljnji študij, hkrati pa študentom daje povratno informacijo o ravni njihovega usvojenega znanja. Rezultati izpitov se vnesejo v uradno elektronsko evidenco Akademskega informacijskega podsistema (AIPS). Rezultate vnaša izvajalec izpita, ki ima dostop do prijavljenih študentov. Po zaključku vnosa ocen učnih enot posameznega izpita, izvajalec izpita v Službo za študentske zadeve odda podpisan zapisnik o izpitu, ki se trajno hrani in predstavlja uradno evidenco zavoda. Študenti so z oceno izpita seznanjeni takoj po vnosu on potrditvi le-te s strani izvajalca izpita, na njihovem osebnem AIPS računu, do katerega dostopajo z uporabniškim imenom in geslom. Študent ima pravico do vpogleda v pisne izpitne naloge v roku 30 dni od datuma, ko je bila ocena objavljena. Znanje študenta na izpitu, kolokviju in pri drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja se ocenjuje s pozitivnimi in negativnimi ocenami. Pozitivne ocene so odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6). Negativne ocene so od 1 do 5. Izpitni roki so objavljeni v javno objavljenem študijskem koledarju za posamezno študijsko leto (http://ff.um.si/studenti/urniki/). Seznami rednih izpitnih rokov za posamezne učne enote v celotnem študijskem letu pripravijo Oddelki, objavi pa jih Služba za študentske zadeve, in sicer najkasneje do 15. novembra za tekoče študijsko leto v informacijskem sistemu AIPS.

Poglavitni cilj doktorskega študijskega programa Germanistične študije je izobraziti in usposobiti vrhunskega strokovnjaka na področju germanističnega jezikoslovja oz. germanističnega literarnovednega raziskovanja. Diplomant poleg poglobljenih predmetnospecifičnih in raziskovalno-metodoloških znanj pridobi široko humanistično razgledanost, zaradi česar je usposobljen za razumevanje kompleksnih jezikoslovnih oz. literarnovednih vprašanj, problemov, vsebin in teoretsko-metodoloških konceptov. S tem je zmožen samostojnega razvijanja, ustvarjanja in publiciranja novega znanja, razvijanja kritičnega razmisleka, moralno in etično odgovornega oblikovanja razvojno-raziskovalnih aktivnosti na izbranem predmetnem področju ter kompetentnega izvajanja in vodenja znanstvenoraziskovalnega in razvojnega projektnega dela. Program je družbeno aktualen in koristen glede na izbrane vsebine ter metodološko naravnan na interdisciplinarne raziskovalne pristope, zato tudi po tej plati zagotavlja izobraževanje in usposabljanje strokovnjakov za sodoben čas, ki poglobljeno obvladajo svoje ožje strokovno področje, hkrati pa so s splošnimi, prenosljivimi zmožnostmi in veščinami kos zahtevam sodobne, učeče se družbe. Gre za najvišje strokovno in znanstveno usposobljene strokovnjake na področju germanistike, ki so usposobljeni tudi za interdisciplinarno raziskovalno sodelovanje. Temeljni cilji doktorskega študijskega programa Germanistične študije so naslednji: - poglobiti in nadgraditi znanja in spretnosti, pridobljena na predhodnjih stopnjah izobraževanja, - nadgraditi študentove tujejezikovne komunikacijske zmožnosti, predvsem spretnost argumentiranega pisnega izražanja in ustnega nastopanja, - izobraziti za samostojno, strokovno kritično in odgovorno delo na poklicnem polju, ki terja vrhunska znanja s področja germanističnega jezikoslovja oz. germanističnih literarnovednih znanosti, - posredovati potrebna metodološka znanja in spretnosti za samostojno, inovativno in kreativno raziskovalno in razvojno delo na izbranem področju, - vključevati študente v obstoječe znanstvenoraziskovalno delo na področju germanistike v domačem in mednarodnem okolju, - utrditi in nadgraditi občutek za pravičnost in etičnost v poklicnem delovanju. Navedeni cilji so v skladu z ožjimi vsebinskimi cilji posameznih učnih načrtov in so izhodišče za preverjanje in merjenje učnih rezultatov študentov. Oblike in načini preverjanja so opredeljeni posameznih v učnih načrtih; pri tem se smiselno upoštevajo določila ustreznih pravnih aktov Filozofske fakultete UM in Univerze v Mariboru.

Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom, so naslednje: - sposobnost poglobljenega razumevanja teoretskih in metodoloških konceptov na področju germanistične lingvistike in germanistične literarne vede, - usposobljenost za razvijanje kritične refleksije in za samostojno kritično vrednotenje virov in literature, - sposobnost za samostojno uporabo teoretičnega in metodološkega znanja pri reševanju najzahtevnejših problemov, - usposobljenost za samostojno razvijanje novih znanj in odkrivanje novih rešitev, - usposobljenost za načrtovanje in vodenje najzahtevnejših delovnih postopkov in sistemov, - sposobnost in usposobljenost za načrtovanje in vodenje znanstvenoraziskovalnih in razvojnih projektov v domačem in mednarodnem okolju.

Predmetno-specifične kompetence, ki se pridobijo s programom, so naslednje: Študent bo usposobljen za poglobljeno ukvarjanje z izbranimi jezikoslovnimi vsebinami: - kontrastivne, leksikografske in jezikovnodidaktične lastnosti nemške frazeologije, - teoretski, tipološki in metodološki pristopi v metaleksikografiji in leksikografski praksi, - značilnosti in zakonitosti jezikovnih korpusov in korpusne leksikografije ter usposobljenost za korpusno pridobivanje in analizo jezikovnih podatkov, - teoretski in metodološki vidiki kognitivne stilistike in raziskovanje jezikovne metaforike, - teoretski in metodološki vidiki raziskovanja družbenosti jezikov, predvsem družbenosti sodobnega nemškega jezika ter jezikovnih stikov, - procesi gramatikalizacije na primeru nemškega jezika, - dejavniki in zakonitosti usvajanja naravnih jezikov, - uporaba metodoloških postopkov za empirično raziskovanje procesa učenja in poučevanja tujega jezika. Študent bo usposobljen za poglobljeno ukvarjanje z izbranimi literarnovednimi vsebinami: - teoretski koncepti in metodološki pristopi v raziskavah kulturnih transferjev, medkulturnega učinkovanja in medijske prezentacije literarnih besedil, - modeli in metode sodobnih literarnih teorij, uporabnih v sistemskih in interdisciplinarnih raziskavah literarnih del in literarnih sistemov, - pojem transkulturnosti v literaturi, predvsem v literaturi nemškega govornega področja, - teoretski koncepti in metodološki pristopi v raziskavah kulturnih transferjev, medkulturnega učinkovanja in medijske prezentacije literarnih besedil, - modeli in metode sodobnih literarnih teorij, uporabnih v sistemskih in interdisciplinarnih raziskavah literarnih del in literarnih sistemov.

V študijski program 3. stopnje Germanistične študije se lahko vpiše, kdor je zaključil: – študijski program 2. stopnje, – univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, – visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, – program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU, ali drug enovit magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 ECTS točkami.

Če bo vpis omejen, bo izbira temeljila na naslednjem kriteriju: - povprečna ocena na predhodnem študiju (100 %).

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. clenom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se dolocijo letnik vpisa in manjkajoce študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, ce želijo študij zakljuciti po novem programu. Prehodi so mogoci med študijskimi programi: - ki ob zakljucku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Študentom se v procesu izobraževanja na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti v študijski programih Univerze v Mariboru (https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/GlavniDokumenti2013/Pravilnik%20o%20priznavanju%20znanj%20in%20spretnosti%20v%20%C5%A1tudijskih%20programih%20UM%20%C5%A1t.%20012-2019-2.pdf) prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti s formalnim in neformalnim učenjem, pridobljenim pred vpisom na program. Pri priznavanju je osnovno merilo primerljivost drugje pridobljenega znanja z učnimi enotami, spretnostmi in usposobljenostjo na študijskem programu. Vloge za priznavanje znanj in spretnosti v različnih oblikah formalnega in neformalnega izobraževanja, pridobljenih pred vpisom v program, Filozofska fakulteta obravnava v skladu s predpisi. Kandidat poda vlogo za priznavanje znanj in spretnosti Komisiji za študijske zadeve Filozofske fakultete. Znanja/spretnosti se lahko priznajo v celoti, samo delno ali pa se ne priznajo. V primeru, da se priznajo delno, študent opravi določeni izpit v vsebinah, ki jih določi nosilec predmeta.

Študent zaključi študij, ko opravi vse s programom predvidene obveznosti in zbere 240 ECTS, odda doktorsko disertacijo in jo uspešno javno zagovarja. Študent mora pred oddajo doktorske disertacije izpolnjevati še druge pogoje, ki so opredeljeni v dotičnih določilih Pravilnika o doktorskem študiju na UM (30. člen Pogoji za oddajo in oddaja doktorske disertacije).