Na podlagi 51. člena Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06-UPB3) in Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Ur. l. RS, št. 101/04) je Senat za akreditacijo pri Svetu RS za visoko šolstvo na svoji 4. seji, 16. novembra 2007, sprejel oz. podal soglasje k univerzitetnemu enopredmetnemu študijskemu programu prve stopnje Psihologija (Sklep št. 2/81-2007, z dne 20. 11. 2007).

Študent mora za napredovanje v 2. letnik zbrati najmanj 55 ECTS. Študent mora za napredovanje v 3. letnik opraviti vse obveznosti 1. letnika ter s študijskim programom določene obveznosti pri predmetih 2. letnika v obsegu najmanj 55 ECTS. Pogoji za napredovanje pod izjemnimi pogoji ter pogoji za ponavljanje so opredeljeni s Statutom UM: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/statut_um.aspx .

Študijski program prve stopnje Psihologija ne vsebuje posameznih vsebinskih delov programa, ki jih je mogoče posamezno zaključiti.

Diplomant prve stopnje študija Psihologije lahko nadaljuje študij na drugi (podiplomski) stopnji Psihologije ali na študijskih programih s področja družbenih znanosti na ustanovi - nosilcu programa ali drugih visokošolskih ustanovah v Republiki Sloveniji in drugih državah (sociologija, antropologija, pedagogika, filozofija, informacijske znanosti, socialno delo, specialna pedagogika, socialna pedagogika, predšolska vzgoja, razredni pouk, ekonomija, novinarstvo ipd.).

Študijski program prve stopnje Psihologija je usklajen z evropskimi smernicami v izobraževanju in usposabljanju psihologov (projekt EuroPsy) in predstavlja prvo stopnjo izobraževanja in usposabljanja psihologov. Z metodološkimi in nepsihološkimi vsebinami omogoča diplomantom zaposlitev v širokem spektru strokovnih dejavnosti, in sicer v gospodarskih in negospodarskih področjih, ter tudi nadaljevanje študija na drugi stopnji psihologije ali drugih družboslovnih programih. Gre za delovna mesta, kjer se zahtevajo vedenja, znanja in veščine s področja psihologije in družboslovja, določena medicinska znanja, komunikacijske veščine, analitične sposobnosti. Področja lahko združimo v naslednje kategorije: - družboslovno in tržno raziskovanje; - delo v politiki in administraciji; - upravljanje in soupravljanje organizacij; - delo na širšem področju marketinga; - projektno delo (organiziranje družbenih dogodkov in procesov); - delo v raziskovalnih institucijah in kulturnih institucijah (profitne, neprofitne); - agencije za delo s kadri (human resource management); - vzgojno-varstvene ustanove; - ustanove za delo z mladostniki; - ustanove za delo s starejšimi; - družinske svetovalnice; - izobraževalne ustanove; - mediji. Glede na usklajenost študijskega programa prve stopnje Psihologija s splošnimi smernicami EuroPsy je treba ponovno poudariti, da omenjeni študij zajema osnovno izobraževanje v vseh psiholoških usmeritvah in poddisciplinah ter teoretskih pristopih in tehnikah psihologije ter predstavlja prvi stik s psihološkimi veščinami in raziskovanjem v psihologiji, hkrati pa prva stopnja študija Psihologije ne vodi do poklicnih kvalifikacij in ne daje potrebnih kompetenc za samostojno prakso v psihološki dejavnosti, za kar je potrebno nadaljevanje študija na drugi stopnji.

Program temelji na močni vertikalni in horizontalni povezanosti predmetov. V posameznem semestru potekajo predmeti, ki se dopolnjujejo, znanje iz predmetov posameznega semestra pa je podlaga za uspešno delo pri predmetih v semestrih, ki sledijo. Študijski program je oblikovan tako, da so posamezni predmeti oziroma skupine predmetov medsebojno povezani na naslednji način: - v prvem letniku študenti poslušajo temeljne predmete programa, ki vključujejo osnove psiholoških disciplin ter metodologije, pridobijo pa tudi temeljna znanja iz podpornih nepsiholoških disciplin (fiziologija, sociologija ali filozofija) in tujega jezika; - v drugem letniku študenti razširijo temeljna znanja in jih nadgradijo s specialnimi in aplikativnimi psihološkimi disciplinami, dobijo dodatna nepsihološka znanja (psihopatologija s socialno patologijo, socialna in kulturna antropologija), poglobijo znanja s področja psihološke metodologije in njene uporabe v psihološkem raziskovanju (psihološko-metodološki praktikum); - v tretjem letniku študenti pridobijo popoln pregled nad najpomembnejšimi specialnimi in aplikativnimi psihološkimi disciplinami, pridobijo prve strokovne praktične izkušnje, spremljajo najnovejše trende v različnih psiholoških disciplinah; - sinteza vseh pridobljenih znanj, veščin in kompetenc je uspešno izvedena in predstavljena diplomska seminarska naloga. V študijski program je vključeno načrtno prizadevanje za spodbujanje osebnostnega razvoja študentk in študentov, tako da študenti pred pričetkom študija spoznajo osnove učinkovitega visokošolskega študija, timskega dela, strokovnega raziskovanja in pisanja ter iskanja strokovnih virov v bazah podatkov in virov. Dodatno vertikalno poglobitev znanj lahko študenti udejanjijo tudi z izborom izbirnih predmetov znotraj programa ali z drugih študijskih programov izven matičnega oddelka. Pogoj za dokončanje študija so opravljeni vsi izpiti in vse obveznosti pri vseh predmetih po predmetniku, priznano praktično usposabljanje in izdelano ter predstavljeno diplomsko seminarsko nalogo. Študent s tem pridobi vseh 180 ECTS iz študijskega programa.

Način preverjanja in ocenjevanja znanja na Univerzi v Mariboru je načelno urejen s Statutom Univerze v Mariboru: https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/GlavniDokumenti2013/Statut%20Univerze%20v%20Mariboru%20(NPB%203).pdf in s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41 AG: https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/GlavniDokumenti2013/Pravilnik%202009.pdf. V skladu s tem so načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja v učnih načrtih opredeljeni za vsako posamezno učno enoto posameznega študijskega programa. Spodbujajo se načini sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja, s čimer je študentom omogočeno sprotno in stalno spremljanje lastnega napredka oz. preverjanje doseženih znanj in spretnosti. Posamezne obveznosti študentov so glede na posamezne učne enote in zaporedje njihovega izvajanja medsebojno usklajene na način, da imajo študenti pri nekaterih učnih enotah večji poudarek na sprotnem delu, pri drugih na samostojnem raziskovalnem delu (priprava kakovostne seminarske naloge), pri tretjih opravljajo pisni ali ustni izpit. Vsi učni načrti so objavljeni v na spletni povezavi: http://www.ff.um.si/studenti/studijski-programi/prva-stopnja/psihologija/enopr-psih.dot (Akreditacije študijskih programov in učni načrti po letih). Poleg tega imajo študenti dostop do AIPS UM (Akademski informacijski podsistem Univerze v Mariboru), ki omogoča vpogled v aktivnosti posameznega študenta (izpitne evidence, podroben vpogled v število pristopov k opravljanju obveznosti in v vse opravljene in neopravljene obveznosti).

Temeljni cilj prve stopnje študijskega programa psihologije je uvesti študentke in študente v strokovno in znanstveno raziskovalno delo na področjih, ki jih pokriva psihološka znanost. S končano prvo stopnjo pridobi znanja in analitične ter socialne veščine s področja temeljnih in aplikativnih disciplin psihološke znanosti in nekaterih drugih, s psihologijo povezanih znanosti. Ta znanja in veščine so osnova za nadaljnje izobraževanje in izpopolnjevanje v različnih oblikah podiplomskega študija in strokovnega izpopolnjevanja psihologije (in podobnih študijskih programov), hkrati pa so uporabne v zaposlovanju, kjer se: (a) uporablja znanja iz metodologije znanstvenega raziskovanja pri reševanju večine postavljenih problemov; (b) uporablja temeljne veščine pri delu z računalnikom; (c) uporablja tuj jezik v strokovni komunikaciji; (d) kritično interpretira in uporablja znanstveno in strokovno literaturo; (e) uporablja statistične pristope pri pripravi in izvedbi empiričnih raziskav in pri praktičnem delu; (f) uporablja veščine samostojnega učenja; (g) samostojno načrtuje in organizira delovne naloge pri različnih področjih delovanja, kot so npr. državna uprava, gospodarstvo, novinarstvo, socialno skrbstvo itd. Izidi izobraževanja v smislu zgoraj omenjenih znanj in veščin študenti pridobivajo skozi različne oblike kontaktnega dela (predavanja, seminarji, seminarske vaje, laboratorijske vaje, praktično usposabljanje) in individualnega dela, izvajalci učnih vsebin pa izide pri študentih sprotno preverjajo in ocenjujejo skozi različne načine, in sicer: aktivno individualno in skupinsko delo na predavanjih in vajah (razprave, naloge, manjši projekti, kvizi, študijski primeri in predstavitve, poročila o opravljenih nalogah idr.); individualni/skupinski seminarski projekti; projekti; kolokviji, testi; portfolio; študija primera; pisni izpit; ustni izpit; izdelava in predstavitev diplomske seminarske naloge.

S prvostoponjskim programom psihologije študent pridobi naslednje splošne kompetence: splošna in študijsko specifična znanstvena in strokovna razgledanost; sposobnost samostojne akumulacije in uporabe znanja ter sredstev in virov znanja; sposobnost kritične interpretacije znanstvene in strokovne literature; sposobnost opazovanja, analiziranja, sintetiziranja in kritičnega ocenjevanja; razvita samokritičnost in sposobnost nadziranja lastnega profesionalnega razvoja; razvita sposobnost za individualno in timsko delo; uporaba tujega jezika v strokovni komunikaciji; uporaba sodobne informacijske tehnologije pri reševanju delovnih problemov; razvita sposobnost izražanja, zastopanja in argumentiranja svoje pozicije v problemskih situacijah; sposobnost za reševanje konkretnih delovnih problemov z iskanjem virov znanja in uporabo znanstvenih metod; znanje in uporaba metod znanstvenega raziskovanja in reševanja problemov; osvojitev statističnega mišljenja v pripravi empiričnega in praktičnega dela; samostojno načrtovanje in organiziranje delovnih nalog na različnih delovnih področjih; razvoj osebne integritete in sposobnosti delovanja skladno s profesionalno etiko; učna kompetentnost in smisel za vseživljenjsko učenje.

Predmetno specifične kompetence, ki jih študenti pridobijo s prvostopenjskim programom psihologije, pa so: poznavanje in razumevanja temeljnih pristopov in zgodovine psihologije kot bazične in aplikativne znanstvene discipline; sposobnost analiziranja psiholoških problemov na profesionalen način; razumevanje in uporaba metod kritične analize in razvoja teorij ter njihova uporaba pri reševanju delovnih problemov na psiholoških področjih; obvladovanje raziskovalnih metod, postopkov in orodij, ki se uporabljajo na področju psihologije in sposobnost uporabe teh znanj v praksi; sposobnost za uspešno delo v poklicih, kjer so potrebna psihološka znanja in veščine; sposobnost povezovanja različnih psiholoških pristopov in področij ter povezava z drugimi znantvenimi disciplinami (interdisciplinarna in multidisciplinarna razgledanost); sposobnost načrtovanja, organizacije, izvedbe znanstvenega raziskovanja na psihološkem področju (kvantitativno, kvalitativno, akcijsko); sposobnost spremljanja razvoja psihološke stroke.

V univerzitetni enopredmetni študijski program Psihologija se lahko vpiše, a ) kdor je opravil splošno maturo, b ) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na: splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk.

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. členom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 95/10, 17/11 in 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se določijo letnik vpisa in manjkajoče študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo študij zaključiti po novem programu. Prehodi so mogoči med študijskimi programi: • ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in • med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program (Obvestila UM, št. XXVI-3-2008) – http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=12762 se v procesu izobraževanja na univerzitetnem programu študentom priznajo znanja in spretnosti pridobljena pred vpisom v razlicˇnih oblikah formalnega izobraževanja, ki jih študent izkaže s spricˇevali in drugimi listinami, iz katerih je razvidna vsebina in obseg vloženega dela študenta.?Študentom se v procesu izobraževanja na univerzitetnem programu prizna izpolnjevanje obveznosti na osnovi predloženih listin iz naslova neformalnega izobraževanja oz. opravljenega strokovnega dela (projekt, elaborat, objave, izumi, patenti in druga avtorska dela). Pri priznavanju ali nepriznavanju je osnovno merilo primerljivost drugje pridobljenega znanja z učnimi enotami, spretnostmi in usposobljenostjo na univerzitetnem študijskem programu Psihologija. Vloge za priznanje znanj in spretnosti iz tujega jezika, programskih orodij, strokovne prakse, tečajev in seminarjev iz funkcionalnega izobraževanja pridobljenih pred vpisom v program fakulteta obravnava v skladu s predpisi.

Pogoj za dokončanje študija so opravljeni vsi izpiti in vse obveznosti pri vseh predmetih v predmetniku, priznano praktično usposabljanje in izdelana ter predstavljena diplomska seminarska naloga. Študent/ka s tem pridobi vseh 180 ECTS iz študijskega programa.