Enoviti magistrski študijski program Splošna medicina je sprejel Senat Medicinske fakultete Univerze v Mariboru na svoji 33. korespondenčni seji dne 26. 11. 2007 in Senat Univerze v Mariboru na svoji 8. redni seji 4. 2. 2008. Svet za visoko šolstvo RS je podal pozitivno mnenje k uvedbi novega enovitega magistrskega študijskega programa Splošna medicina na svoji 7. seji dne 5. 5. 2008.

Za napredovanje med letniki mora študent opraviti obveznosti pri predmetih: • za vpis v 2. letnik: vse opravljene študijske obveznosti pri naslednjih predmetih 1. letnika: Anatomija s histologijo in embriologijo, Biofizika, Biologija celice, Biokemija, Kemija, Uvod v medicino, PBL - predklinika I, PBL - predklinika II, izbirni predmet I, izbirni predmet II = skupno 51 ECTS. • za vpis v 3. letnik: vse opravljene študijske obveznosti pri naslednjih predmetih 2. letnika: Fiziologija, Mikrobiologija z imunologijo, Farmakologija s toksikologijo, Patologija I - splošna patologija, Zdravstvena psihologija in komuniciranje, PBL - predklinika III, PBL - predklinika IV, izbirni predmet III = skupno 53 ECTS ter študijske obveznosti iz 1. letnika - Molekularna biologija z genetiko in Metode raziskovalnega dela v medicini z medicinsko statistiko. • za vpis v 4. letnik: vse opravljene študijske obveznosti pri naslednjih predmetih 3. letnika: Interna medicina s propedevtiko, Kirurgija, Radiologija, Klinična biokemija, Patologija - specialna patologija, PBL - klinika V, PBL - klinika VI, = skupno 51 ECTS, ter študijske obveznosti iz 2. letnika: Z dokazi podprta medicina, Medicinska informatika, e-zdravje in medicinska statistika. • za vpis v 5. letnik - opravljene študijske obveznosti 4. letnika v obsegu vsaj 50 ECTS ter vsi predmeti od 1. do vključno 3. letnika. • za vpis v 6. letnik - opravljene študijske obveznosti 5. letnika v obsegu vsaj 50 ECTS (ter vsi predmeti od 1. do 3. letnika in predmeti 4. letnika v obsegu vsaj 50 ECTS).

Enovit magistrski študijski program Splošna medicina ne vsebuje posameznih delov.

Doktorski študij.

Diplomant se usmeri na pripravništvo, po zaključku se lahko prijavi na razpis za specializacijo. Diplomanti splošne medicine se po opravljenih programih usposabljanja lahko zaposlijo na številnih področjih: - v javnih zavodih kot specialisti številnih medicinskih vej; - v podjetjih in ustanovah, kjer je potrebno znanje iz področja splošne medicine; - v raziskovalnih centrih in inštitutih; - v visokošolskih zavodih; - kot zasebniki.

Univerza v Mariboru Medicinska fakulteta Taborska 8 2000 Maribor Tel: +386 (2) 23 45 821 Fax: +386 (2) 23 45 820 e-mail: mf@um.si Internet: www.mf.um.si

Jih ni.

Za vsak posamezni predmet so v obrazcu Učni načrt predmeta predpisani načini in oblike ocenjevanja in preverjanja znanja študenta. Praviloma se vsak predmet zaključi s preverjanjem znanja, učitelji pa spodbujajo študente z uporabo različnih oblik aktivnega študija k aktivnemu in sprotnemu študiju in med študijskim procesom sproti preverjajo njihovo znanje z različnimi oblikami, npr. s testi, kolokviji, izdelavo seminarskih in projektnih nalog ter z njihovim zagovorom, z vključevanjem študentov v raziskovalne projekte idr. Pridobljene ocene študentov evidentirajo kot obliko preverjenega znanja in delnega prispevka k oceni pri sklepnem preverjanju znanja skladno s študijskim programom. Pri ocenjevanju upoštevajo učitelji splošna pravila ocenjevanja, ki jih določajo pravila na Univerzi v Mariboru. Preverjanje in ocenjevanje znanja študentov bo potekalo na naslednje načine: • pisni izpit • ustni izpit • praktični izpit • kolokvij • seminar • aktivno sodelovanje na vajah • ocena iz vaj • kolokviji oziroma delni pisni izpiti • elektronski testi • poročilo o praktičnem usposabljanju, ….

Temeljni cilj predlaganega enovitega magistrskega študijskega programa Splošna medicina je pripraviti študente za samostojno delo zdravnika. • V tem smislu bodo pridobili znanje o zdravju, ohranjanju zdravja, boleznih in preventivnih ukrepih v kontekstu posameznika in njegovega položaja v družini in družbi. • Pridobili bodo znanja in spretnosti osnovnih kliničnih veščin kot je ugotavljanje poteka bolezni, izvajanje fizikalnih preiskav in interpretiranje rezultatov teh preiskav. Usposobljeni bodo za primerno izvedbo osnovnih tehničnih postopkov in spretnosti v komuniciranju s pacienti. • Študenti bodo pridobili vedenje, potrebno za doseganje visokih standardov medicinske prakse in etike tako pri skrbi za posameznike, populacijo kot za njihov osebni strokovni razvoj. Ob ožjih ciljih, ki izvirajo iz medicinskih ved, bodo z izvajanjem navedenega enovitega magistrskega študijskega programa Splošna medicina uresničeni še širši družbeni cilji: • izboljšanje zdravstvene oskrbe in s tem zdravstvenega stanja prebivalcev severovzhodne Slovenije. • zagotoviti zadostno število zdravnikov v Republiki Sloveniji, v skladu z oceno Ministrstva za zdravje, narejeno na podlagi analize demografskih značilnosti zdravniške populacije . • zagotoviti hitrejši razvoj medicinskih znanosti na regionalni ravni in ob sodelovanju z Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani na nacionalni ravni. Univerza v Mariboru predstavlja infrastrukturni in vsebinski potencial tudi za interdisciplinarno sodelovanje na znanstvenoraziskovalnem in izobraževalnem področju ter osnovo za nadaljnje mednarodno sodelovanje.

Enovit magistrski študijski program Splošna medicina omogoča študentom pridobitev strokovnega znanja s študijem teoretičnih in metodoloških konceptov, usposobljenost za prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso in reševanje strokovnih in delovnih problemov, zlasti z iskanjem novih virov znanja in uporabo znanstvenih metod, razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, kooperativnost in delo v skupini, strokovno kritičnost in odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri odločanju ter vodenju najzahtevnejšega dela. Sestavni del programa je tudi praktično izobraževanje v delovnem okolju zdravnika. Poudarek študijskega programa je na pridobivanju splošnih znanj, analize znanj in sinteze, na razvoju komunikacijskih sposobnosti, delo v mednarodnem okolju; pomemben element je etična zavezanost poklicu in profesionalni etiki ter pridobivanju znanja s področja etike v medicini in s področja deontologije. Diplomant bo po zaključenem študiju sposoben za samostojno delo v ambulanti splošne medicine, tako v smislu ugotavljanja vseh bolezenskih stanj kakor tudi v smislu zdravljenja le-teh. Za njegovo nadaljnje izobraževanje pa so potrebne seveda specializacije v smereh, ki jih predpisuje zdravniška zbornica na nacionalnem oz. evropskem nivoju.

Študent bo s programom pridobil znanja s področja predkliničnih predmetov (npr. anatomija, biokemija, fiziologija, …) in kliničnih predmetov (interna medicina, kirurgija, pediatrija, družinska medicina…). Po zaključenem programu bo obvladal: • poznavanje in razumevanje utemeljitev in zgodovine razvoja medicine; • sposoben bo za reševanje konkretnih medicinskih in zdravstvenih problemov z uporabo znanstvenih metod in postopkov; • obvladal bo temeljna znanja na področju medicine, sposoben bo povezovati znanja z različnih področij medicine in jih aplicirati; • sposoben bo umeščati nove informacije v kontekst medicine; • razumel bo splošne strukture medicine ter povezanost med njenimi poddisciplinami, kot so posamezne specializacije; • razvijal bo veščine in spretnosti v uporabi znanja na strokovnem področju medicina; • uporabljal bo informacijsko - komunikacijsko tehnologijo na strokovnem področju medicina.

Vpisni pogoji V enoviti magistrski študijski program Splošna medicina se lahko vpiše: a) kdor je opravil splošno maturo, b) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program. Vsi kandidati morajo imeti raven znanja slovenskega jezika na nivoju C2 glede na skupni evropski referenčni okvir za jezike (CEFR). Kot izpolnjevanje tega vpisnega pogoja se upošteva opravljen predmet Slovenskega jezika pri splošni maturi ali v zadnjem letniku srednje šole, ko se je predmet predaval, potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika na nivoju C2 oziroma druga enakovredna listina.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo a) kandidati , ki so opravili splošno maturo, izbrani glede na: - splošni uspeh pri splošni maturi 35 % točk, - splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk, - uspeh pri posameznih predmetih splošne mature: matematika, tuji jezik in en naravoslovni predmet (biologija, fizika ali kemija) 45 % točk; b) kandidati, ki so pred 1. 6. 1995 končali katerikoli štiriletni srednješolski program, pa glede na: - splošni uspeh pri zaključnem izpitu 35 % točk, - splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk, - uspeh iz matematike ali tujega jezika pri zaključnem izpitu ter uspeh iz enega od naravoslovnih predmetov (fizike, kemije ali biologije) pri zaključnem izpitu ali v zadnjem letniku srednje šole, ko se je predmet predaval 45 % točk.

Kandidati se po Merilih za prehode med študijskimi programi vpišejo: • v drugi ali višji letnik enovitega magistrskega študijskega programa Splošna medicina, kadar gre za prenehanje izobraževanja po prvem študijskem programu s področja splošne medicine in nadaljevanje študija po tem študijskem programu iste stopnje, • prehod višješolskega diplomanta ni možen. Prehod je mogoč, v kolikor kandidat izpolnjuje naslednje pogoje: • izpolnjuje pogoje za vpis v prvi letnik enovitega magistrskega študijskega programa Splošna medicina, • prehaja s študijskega programa, ki ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov, • se mu pri prehodu prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. • O prehodih iz enega v drugi študijski program odloča, v skladu z Razpisom za vpis, na prošnjo študenta, Komisija za študijske zadeve članice, pri kateri namerava študent nadaljevati študij.

Študentom se v procesu izobraževanja lahko prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti, ki so pridobljena pred vpisom: - formalno pridobljena so tista znanja in spretnosti, ki jih kandidati pridobijo v okviru vzgojno-izobraževalnih in visokošolskih institucij in jih izkazujejo z različnimi javno veljavnimi spričevali in diplomami in kandidatom dajejo javno veljavno stopnjo izobrazbe ali kvalifikacijo. - neformalno pridobljena so tista znanja in spretnosti, ki jih kandidati pridobijo v vzgojno-izobraževalnih in visokošolskih institucijah ali zunaj njih, izkazujejo pa jih s potrdili o usvojenem znanju ali veščinah (tečaji, delavnice, seminarji ipd.). Pri priznavanju ali nepriznavanju je osnovno merilo primerljivost drugje pridobljenega znanja z učnimi enotami, spretnostmi in usposobljenostjo na enovitem magistrskem študijskem programu Splošna medicina. Postopek priznavanja poteka skladno s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/GlavniDokumenti2013/Pravilnik%20o%20priznavanju%20znanj%20in%20spretnosti%20v%20študijskih%20programih%20UM%20št.%20012-2019-2.pdf .

Pogoj za dokončanje študija so uspešno opravljene vse s študijskim programom predpisane obveznosti, vključno z izbirnimi predmeti in praktičnim delom v šestem letniku - študent tako zbere najmanj 360 ECTS.