Študijski šprogram je bil akreditiran 14. 10. 2005 (Sklep Senata FKBV UM) Soglasje h programom je podal Svet za visokošolstvo Republike Slovenije dne 18. 11. 2005. Zunanja evalvacija programa je bila izvedena v letu 2013 in Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je 19. 9. 2013 izdal odločbo o podaljšanju akreditacije.

Za prehod iz 1. v 2. letnik so zahtevane opravljene študijske obveznosti in vaje ter izpiti v vrednosti 45 od skupno 60 ECTS (75%).

Magister lahko nadaljuje doktorski študij v tujini in doma. Najbolj uspešnim študentom, ki so predvsem zainteresirani za znanstveno-raziskovalno delo, se v tem smislu tako ponuja tudi možnost nadaljevanja magistrske ravni študija na raven doktorata znanosti.

Koncept predlaganega podiplomskega študija Agrarne ekonomike je zasnovan tako, da omogoča diplomantom dovolj širok spekter zaposlitvenih možnosti. Le-te se raztezajo od opravljanja vodilnih funkcij v kmetijstvu (kmetijska podjetja, zadruge, svetovalna služba, itd. ), do aktivnega sodelovanja v različnih administrativnih službah, kjer so potrebna ustrezna znanja kmetijskega podjetništva in upravljanja (različne raziskovalne agencije, kmetijske borze, raznovrstna trgovinska združenja, najrazličnejše državno-upravne enote, itd. ).

Ocenjevalna lestvica Priporočene meje za ocene Študent izkaže Odlično (10) 91 – 100 % Izstopajoče, izjemne dosežke Prav dobro (9) 81 – 90 % Zelo kakovostne dosežke Prav dobro (8) 71 – 80 % Kakovostne dosežke Dobro (7) 61 – 70 % Kakovostne dosežke s pomanjklivostmi Zadostno (6) 51 – 60 % Dosežke na minimalni sprejemljivi ravni Nezadostno (5–1) 0 – 50 % Dosežke pod minimalno sprejemljivo ravnjo

Stopnja magistrskega študijskega programa Agrarna ekonomika 2. stopnje omogoča poznavanje naravoslovnih, tehničnih, ekoloških in socialno ekonomskih osnov, tehnologij modernega kmetijstva iz praktičnega in teoretično-znanstvenega vidika. Strokovna znanja so povezana s teoretičnimi, z namenom, da se povežejo v poglobljeno celoto. V času študija študent pridobi osnovna znanja za interdisciplinarno in praktično znanstveno-raziskovalno delo. Problemsko orientirano delo (PBL) pri posameznih predmetih študija je nadgrajeno z odgovornostjo pri sprejemanju odločitev in poklicno etičnostjo, vse to pa sledi cilju razvijanja konstruktivnega kritičnega razmišljanja.

Intelektualne kompetence (Intellectual competency): Študenti Magistrskega študijskega programa Agrarna ekonomika 2. stopnje: - pridobijo temeljna teoretična znanja agrarne ekonomike, ki so v prvi vrsti vezana na obvladovanje mikroekonomskih konceptov za analizo obstoječih proizvodnjih in cenovnih razmerij na trgih, ugotavljanja doseženih nivojev ekonomske učinkovitosti, proučevanja doseženih ravni konkurenčne sposobnosti primarne kmetijske pridelave kot tudi živilsko predelovalne industrije, itd. - se usposobijo za samostojno raziskovalno delo ob uporabi za to ustreznih kvantitativnih metod ekonomskega vrednotenja (v prvi vrsti ekonometrično modeliranje ter neparametrično modeliranje) s ciljem ugotavljanja najrazličnejših kazalcev znotraj agrarnoekonomske analize. Poklicne in akademske kompetence (Professional and academic competencies): - uporabili in izpopolnili metodologije posameznih disciplin, - določili bistvene značilnosti posameznih disciplin, teorij in metodoloških konceptov - znotraj področij svojega poklica, - dokumentirali, analizirali in ocenjevali različne tipe disciplin v praksi Praktične kompetence (Practical competencies): Študenti magistrskega študijskega programa Agrarna ekonomika 2. stopnje bodo pridobili vso potrebno izobrazbo in praktične izkušnje, da se lahko po zaključenem študiju uspešno vključi v katerokoli dejavnost povezano s kmetijstvom ter pridelave zdrave hrane, ob poznavanju vseh temeljnih agrarnoekonomskih principov.

Predmetno specifične kompetence so bile delno že opredeljene v Intelektualnih kompetencah, poklicnih in akademskih kompetencah ter praktičnih kompetencah. V nadaljevanju študent pridobi znanja s področja razvoja stroke. Specifičnost magistrskega študija je seveda v njegovi poudarjeni naravnanosti na samostojnem znanstvenoraziskovalnem delu. Diplomanti magistrskega študijskega programa Agrarna ekonomika 2. stopnje bodo s uspešno zaključenim programom zmožni: - reševati konkretne probleme agrarnoekonomske analize z uporabo standardnih znanstvenoraziskovalnih metod in postopkov, - usposobljeni povezovati znanja iz različnih področij, - razviti veščine in spretnosti v uporabi interdisciplinarnih veščin in znanja na izbranih strokovnih in raziskovalnih področjih, - uporabiti informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov v agrarni ekonomiki, - delovati po načelih etičnega in družbeno odgovornega ravnanja. Študent, ki uspešno zaključi študijski program Agrarna ekonomika 2. stopnje ima ob koncu študija možnost nadgradnje znanja na študiju Agrarna ekonomika 3. stopnje.

V študijski program 2. stopnje Agrarna ekonomika se lahko vpiše kandidat, ki je zaključil: Študijski program 1. stopnje iz ustreznih strokovnih področij: Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo (08), Poslovne in upravne vede, pravo (04), Ekonomija (0311), Gostinstvo in turizem, šport, osebne storitve, podrobneje neopredeljeno (1010), Hotelirstvo in gostinstvo (1013), Potovanja, turizem prosti čas (1015), Gostinstvo in turizem, šport, osebne storitve, drugo (1019). – Študijski program 1. stopnje iz drugih strokovnih področij, če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 30 ECTS točk z izpolnitvijo obveznosti pri naslednjih predmetih iz univerzitetnega programa Agrikultura in okolje in visokošolskega strokovnega študijskega programa Management v agroživilstvu in razvoj podeželja: Matematika (5 ECTS), Biometrika I (4 ECTS), Management v kmetijstvu I (6 ECTS), Marketing v agroživilstvu (5 ECTS), Osnove agrarne ekonomike in marketinga (6 ECTS) in Uvod v teorijo odločanja (4 ECTS). – Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, iz ustreznih strokovnih področij: Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo (08), Poslovne in upravne vede, pravo (04), Ekonomija (0311). – Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, iz drugih strokovnih področij, če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 30 ECTS točk z izpolnitvijo obveznosti pri naslednjih predmetih iz univerzitetnega programa Agrikultura in okolje in visokošolskega strokovnega študijskega programa Management v agroživilstvu in razvoj podeželja: Matematika (5 ECTS), Biometrika I (4 ECTS), Management v kmetijstvu I (6 ECTS), Marketing v agroživilstvu (5 ECTS), Osnove agrarne ekonomike in marketinga (6 ECTS) ter Uvod v teorijo odločanja (4 ECTS). – Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, iz ustreznih strokovnih področij: Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo (08), Poslovne in upravne vede, pravo (04), Ekonomija (0311). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom. – Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, iz drugih strokovnih področij. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 30 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija. – Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004 in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, iz ustreznih strokovnih področij: Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo (08), Poslovne in upravne vede, pravo (04), Ekonomija (0311). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom. – Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004 in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, iz drugih strokovnih področij. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 30 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija. Prehodi med študijskimi programi so mogoči skladno z Zakonom o visokem šolstvu ter Merili za prehode med študijskimi programi ter drugimi predpisi.

V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva uspeh pri študiju 1. stopnje in sicer povprečna ocena izpitov in zaključnega dela (100%). V primeru, da predhodni študij za zaključek ne predvideva diplomskega dela, se upošteva povprečna ocena 100%.

Kandidati se po Merili za prehode med študijskimi programi vpišejo: • v drugi letnik študijskega programa 2. stopnje Agrarna ekonomika, kadar gre za prenehanje izobraževanja po prvem študijskem programu in nadaljevanje študija po tem študijskem programu iste stopnje, ali vpis magistranta 2. stopnje v nov študijski program na isti stopnji. Prehajajo lahko s področja Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo (08 (Klasius-P-16)). Prehod je mogoč, v kolikor kandidat izpolnjuje naslednje pogoje: • izpolnjuje pogoje za vpis v prvi letnik študijskega programa 2. stopnje Agrarna ekonomika, • prehaja s študijskega programa, ki ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov, • se mu pri prehodu prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Ob prehodu iz enega študijskega programa v drugi študijski program odloča pristojna komisija senata fakultete, na kateri namerava kandidat nadaljevati študij.

V procesu izobraževanja na podiplomskem študiju se študentom priznajo znanja in spretnosti pridobljena pred vpisom v različnih oblikah formalnega izobraževanja, ki jih študent izkaže s spričevali in drugimi listinami, iz katerih je razvidna vsebina in obseg vloženega dela študenta. Obseg in vsebina vloženega dela se ovrednotita po sistemu ECTS do največ 10 ECTS, ki lahko nadomestijo obveznosti pri izbirnih vsebinah študijskega programa. Vloge za priznanje znanj in spretnosti, to so raziskovalne naloge, znanstveni in strokovni članki v priznanih strokovnih revijah, patenti, izumi, inovacije in strokovni elaborati, pridobljenih pred vpisom v program bo fakulteta obravnavala v skladu s predpisi.

Kandidat konča magistrski študij, ko zbere vseh predvidenih 120 ECTS: opravi vse obveznosti študija ter napiše in uspešno zagovarja magistrsko nalogo.