Magistrski enopredmetni študijski program Izobraževalna tehnika je bil sprejet na Senatu Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru 2.12.2009 in na Senatu Univerze v Mariboru 15. 12. 2009. Na podlagi 51. člena Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06 - uradno prečiščeno besedilo, 59/07 - ZŠtip, 15/08 - Odl. US: U-I-370/06-20 in 64/2008), 2. člena Pravil o delu Senata za akreditacijo in 2. člena Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Ur. l. RS, št. 101/04) je Svet RS za visoko šolstvo na svoji 22. seji, 25. februarja 2010 podal soglasje k izvajanju študijskega programa. Spremembe in dopolnitve študijskega programa potrjene na Svetu RS za visoko šolstvo 4. julija 2011.

Pogoj za napredovanje v 2. letnik je zbranih najmanj 36 ECTS kreditnih točk. Med opravljenimi predmeti morajo biti predmeti Didaktika tehnike I, Tehniška in tehnološka dokumentacija, Napredne tehnologije gradiv in obdelav ter Praktično usposabljanje za poučevanje tehnike I. Po 85. členu Statuta Univerze v Mariboru, študentu, ki ni izpolnil vseh obveznosti, lahko Komisija za študijske zadeve članice univerze na njegovo prošnjo izjemoma odobri napredovanje v višji letnik, če ima izpolnjenih več kot polovico obveznosti, če obveznosti ni mogel izpolniti iz upravičenih razlogov naštetih v 212. členu Statuta Univerze v Mariboru in če je pričakovati, da bo obveznosti izpolnil do roka, ki mu ga določi Komisija za študijske zadeve. Med opravljenimi obveznostmi mora biti Praktično usposabljanje za poučevanje tehnike I.

Diplomanti lahko nadaljujejo študij na študijskih programih 3. stopnje skladno s pogoji visokošolskega zavoda, ki razpisuje študijski program 3. stopnje.

Glede na temeljne cilje programa ter splošne in predmetno specifične kompetence, ki jih bo formiral, je mogoče pričakovati zaposljivost v širokem spektru strokovnih dejavnosti, predvideno pa je, da bo večina diplomantov zasedla delovna mesta, kjer se zahteva širok spekter znanja s širšega področja tehnike, komunikacijskih veščin ter analitične sposobnosti. Te kvalifikacije bodo diplomantom omogočale zaposljivost tudi izven meja Slovenije, zlasti še zato, ker si bodo lahko pridobili IGIP licenco, ki jim bo omogočala priznavanje diplome in s tem enakovredno vključevanje na trg delovne sile v več kot 72 članicah združenja IGIP. Področja lahko združimo v naslednje kategorije: - formalne izobraževalne ustanove; - visoke in višje strokovne šole, srednje in poklicne šole, kakor tudi osnovne šole; - neformalne izobraževalne organizacije v gospodarstvu in negospodarstvu, kot organizator in izvajalec izobraževanj; - projektno delo (organiziranje družbenih dogodkov in procesov); - delo v raziskovalnih institucijah; - delo v aplikativnih in razvojnih institucijah (profitnih in neprofitnih); - mediji. Na teh področjih bodo diplomanti lahko opravljali naloge, ki so povezane z načrtovanjem in izvajanjem strokovnih, razvojno raziskovalnih in izobraževalnih dejavnosti, sodelovali v svetovalnem delu, v animaciji za izobraževalno delo, v popularizaciji sodobnih oblik poučevanja in učenja, inovacijskih projektih, v organizaciji projektov s področja naravoslovja, matematike, tehnike, računalništva, kulture, mladinskega dela, prostovoljnega dela. Prednost naših diplomantov je prav v široki zaposljivosti, saj njihov študij združuje dvoje nosilnih področij, torej družboslovje in tehniko. Ocenjujemo, da je z vidika naraščajočega pomena fleksibilnosti delovne sile prav širina zaposlitvenih možnosti najboljše zagotovilo uspešne umestitve diplomantov predlaganega študijskega programa na slovenskem (in svetovnem) trgu dela.

V seštevkih so podane povprečne vrednosti ur za študijski program. Zaradi izbirnih predmetov pri posameznem študentu pride do odstopanj. Samostojno delo študenta obsega 2583 ur.

Na študijskem programu je predvideno praktično usposabljanje v okviru predmetov Praktično usposabljanje za poučevanje tehnike I (8 ECTS v poletnem semestru 1. letnika) ter Praktično usposabljanje za poučevanje tehnike II (8 ECTS v poletnem semestru 2. letnika).

Preverjanje in ocenjevanje študentovih učnih izidov se izvaja v skladu z merili in načini, definiranimi v Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM: https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Dopolnitve2013/Pravilnik%20o%20preverjanju%20in%20ocenjevanju%20znanja%20na%20UM%20-%20NPB3,%20AVGUST%202019doc.pdf Način preverjanja in ocenjevanja znanja je na Univerzi v Mariboru urejen s Statutom Univerze v Mariboru in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41 AG (Obvestila UM št. XXVII-6-2009); Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, (Obvestila XXVIII-7-2010), Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, (Obvestila XXX-2-2012), Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, (Obvestila XXXII-5-2014), Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM - neuradno prečiščeno besedilo (l. 2015), Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009/41 AG (l. 2019) https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Dopolnitve2013/Pravilnik%20o%20preverjanju%20in%20ocenjevanju%20znanja%20na%20UM%20-%20NPB3,%20AVGUST%202019doc.pdf; Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41AG (Obvestila UM, št. XXXVIII-11-2020); Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41AG (Obvestila UM, št. XXXIX-8-2021). Oblike in načini preverjanja znanja opredeljuje 5. člen pravilnika. Merila in načini preverjanja znanja posameznega predmeta so del Opisa predmeta (Subject specification) in so javno dostopni na spletni strani fakultete: https://www.fnm.um.si/index.php/predstavitev-tudija/podiplomski-tudijski-programi/

Pedagoški enopredmetni študijski program 2. stopnje Izobraževalna tehnika je namenjen izobraževanju učiteljev, usposobljenih za poučevanje na predmetni stopnji v OŠ in vseh letnikih poklicnih in srednjih strokovnih šol, strokovnih gimnazij ter višjih in visokih strokovnih šol tehniške usmeritve. Temeljni cilj programa je, da diplomant dobi ustrezno širok razgled po stroki, hkrati pa je z vključenimi pedagoško-psihološko-didaktičnimi vsebinami usposobljen za delo z učenci, dijaki in študenti. Študijski program diplomanta usposablja tako za organizacijo in načrtovanje dela v razredu, obvladovanje medosebnih komunikacijskih spretnosti kot tudi za dela in naloge zunaj razreda (učitelj kot razrednik, mentor ali socialni partner) ter mu daje didaktične kompetence za poučevanje stroke. Obvezni strokovni predmeti programa zagotavljajo primeren zaokrožen nabor tehniških in tehnoloških vsebin, povezanih tako z aktualnimi vprašanji tehniških in tehnoloških predmetov v visokih, višjih, srednji, poklicnih in osnovnih šolah kot tudi z razvojem stroke. Na izbirni ravni pa program vključuje tudi vsebine iz drugih področij. Gre torej za izrazito interdisciplinarno strukturiran program, ki nudi široko temeljno izobrazbo s področja tehnike v najširšem pomenu besede, ter ustrezna dodatna znanja s področja pedagoško-psiholoških in didaktičnih vsebin. Ta znanja diplomantom širijo zaposlitvene možnosti na vseh področjih, kjer je potrebna sposobnost premišljenega, strpnega in demokratičnega dela in sporazumevanja z ljudmi. Cilje programa spremljamo formalno in neformalno. Formalno jih preverjamo sproti, v okviru posameznega predmeta, skladno z načini ocenjevanja in preverjanja znanja, ki so določeni pri posameznem predmetu. Neformalno pa cilje preverjamo tudi po zaključku študija, v okviru sodelovanja s šolami in drugimi zavodi, kjer pridobivamo povratno informacijo o usposobljenosti naših diplomantov. Informacije, ki jih imamo, so odlične, kar potrjuje naša prizadevanja.

Kompetence so opredeljene kot kombinacija znanja, spretnosti in odnosov, ustrezajoč okoliščinam (Uradni list EU št. 394/10, 2006). Po Merilih za akreditacijo študijskih programov za izobraževanje učiteljev pa kot povezava in uporaba pridobljenih znanj v kompleksnih, nepredvidljivih in raznovrstnih okoliščinah, pri čemer se morajo tesno prepletati tri sestavine: znanje in razumevanje, poklicne sposobnosti ter stališča in vrednote. Na osnovi teh smernic bo v našem programu poudarek predvsem na naslednjih splošnih kompetencah: - razumevanje in uporaba kurikularnih teorij ter temeljnega didaktičnega znanja; - sposobnost analize in sinteze ter predvidevanja rešitve strokovnih in didaktičnih problemov; - interdisciplinarno povezovanje vsebin; - sposobnost uporabe znanja v praksi za reševanje različnih problemov; - sposobnost ustvarjalnega mišljenja in spodbujanje le tega pri učencih/dijakih/študentih; - sposobnost raziskovalnega pristopa in usmerjenosti v reševanje problemov ter odgovornega usmerjanja lastnega profesionalnega razvoja v procesu vseživljenjskega učenja; - sposobnost kreativnega in avtonomnega delovanja; - poznavanje in razumevanje razvojnih zakonitosti, razlik in potreb posameznikov oz. skupin; - poznavanje in razumevanje različnosti in multikulturnosti ter upoštevanje nediskriminatornosti pri delu; - usposobljenost za raziskovalni pristop tako v stroki, kot tudi v vzgoji in izobraževanju; - usposobljenost za uporabo IKT pri pouku in drugem strokovnem delu in razvijanje informacijske pismenosti pri učencih; - sposobnost strokovnega dialoga, mednarodnega sodelovanja ter oblikovanja vodenja projektov; - sposobnost za refleksijo in vrednotenje rezultatov svojega dela; - dobro poznavanje svojega poklica in predpisov, ki urejajo delovanje šol; - uporabljati predhodno pridobljena teoretična znanj na praktičnih primerih.

- zmožnost ustreznega strokovnega opismenjevanja učencev na področju izobraževanja v tehniki; - poznavanje in uporabljanje uveljavljenega tehniškega izrazoslovja; - profesionalno obvlada učne načrte, vsebine in koncepte višješolskih, srednješolskih, poklicnih in osnovnošolskih predmetov tehničnih vsebin za ustvarjanje takšnih učnih pogojev, pri katerih je učencem omogočena izgradnja kvalitetnega znanja (trajnost, prenosljivost, celovitost); - suvereno obvladovanje specifične organizacijske oblike pouka tehničnih predmetov: oblikovanje projektnih dni, vodenje krožkov, mentorstvo pri raziskovalnih nalogah, medpredmetno načrtovanje in izvajanje pouka raziskovalno delo; - poglobljeno znanje s področja modeliranja in konstruiranja; - poznavanje in uporaba sodobnih numeričnih postopkov za dimenzioniranje strojnih delov in konstrukcij; - poznavanje in uporaba konvencionalnih in sodobnih gradiv pri načrtovanju in izdelavi izdelkov; - poznavanje in uporaba konvencionalnih in sodobnih obdelovalnih tehnologij (CAM, CIM, CQM, robotika...); - poznavanje in uporaba metod za programiranje sodobnih računalniško podprtih strojev in naprav; - poznavanje in uporaba sodobnih metod za načrtovanje procesov in sistemov; - poznavanje in uporaba kalkulacij, finančnih izračunov in finančnih analize pri snovanju izdelkov; - organiziranje in vodenje izobraževanj.

V enopredmetni pedagoški študijski program 2. stopnje IZOBRAŽEVALNA TEHNIKA se lahko vpiše, kdor je zaključil: • Študijski program prve stopnje z ustreznega področja: Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (0788 samo Izobraževalna tehnika) • Študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij: 'Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo' (07), če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 27 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Gradiva in tehnologije (5 ECTS), Tehniško risanje (5 ECTS), Strojni elementi (5 ECTS), Elektrotehnika (7 ECTS) in Tehniški praktikum 1 (5 ECTS); • Študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, ki niso navedena v prejšnji alineji, če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 42 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Gradiva in tehnologije (5 ECTS), Tehniško risanje (5 ECTS), Snovanje in konstruiranje (5 ECTS), Strojni elementi (5 ECTS), Elektrotehnika (7 ECTS), Elektronika (5 ECTS), Tehniški praktikum 1 (5 ECTS) in Tehniški praktikum 2 (5 ECTS); • Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: 'Tehnika' (071), 'Proizvodne tehnologije' (072), 'Arhitektura, prostorsko načrtovanje in gradbeništvo' (samo gradbeništvo 0732), 'Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo' (078), če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 27 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Gradiva in tehnologije (5 ECTS), Tehniško risanje (5 ECTS), Strojni elementi (5 ECTS), Elektrotehnika (7 ECTS) in Tehniški praktikum 1 (5 ECTS); • Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij ki niso navedena v prejšnji alineji, če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 42 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Gradiva in tehnologije (5 ECTS), Tehniško risanje (5 ECTS), Snovanje in konstruiranje (5 ECTS), Strojni elementi (5 ECTS), Elektrotehnika (7 ECTS), Elektronika (5 ECTS), Tehniški praktikum 1 (5 ECTS) in Tehniški praktikum 2 (5 ECTS); • Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: 'Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev' (0114, samo proizvodno-tehnična vzgoja). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna do 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom; • Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: 'Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev' (011, razen ustreznega strokovnega področja proizvodno-tehnična vzgoja). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna do 20 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija; • Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: 'Tehnika' (071), 'Proizvodne tehnologije' (072), 'Arhitektura, prostorsko načrtovanje in gradbeništvo' (073), 'Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi pretežno tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo' (078). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna do 10 ECTS; • Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: tehnika (071). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna do 10 ECTS.

Pri izbiri kandidatov za vpis v enopredmetni pedagoški študijski program 2. stopnje Izobraževalna tehnika se upošteva uspeh pri študiju prve stopnje: • Povprečna ocena 100 %.

Po merilih za prehode je na enopredmetni pedagoški študijski program 2. stopnje Izobraževalna tehnika omogočen prehod kandidatom, vpisanim na študijske programe z naslednjih področij: naravoslovne, tehnične in sorodne vede, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc, po kriterijih za priznavanje pa se jim prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Študentom se v procesu izobraževanja na 2. stopnji lahko priznajo znanja in spretnosti, pridobljena pred vpisom, v različnih oblikah formalnega izobraževanja, ki jih študent izkaže s spričevali in drugimi listinami. V postopku priznavanja mora ocenjevanje pridobljenih znanj in spretnosti temeljiti na izobraževalnih kompetencah študijskega programa. Dokazano pridobljene kompetence, ki so ustrezno dokumentirane, se kandidatom priznajo ne glede na to, kje in kako so jih pridobili. Postopek ugotavljanja, preverjanja in priznavanja znanj in spretnosti obsega oddajo vloge, dopolnitve vloge, obravnavo vloge na pristojnem organu članice, izdajo odločbe in postopek za pritožbo kandidata zoper izdani sklep. Če pristojni organ članice na podlagi predloženih dokazil ugotovi, da znanja in spretnosti po vsebini, obsegu in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo kompetencam, ki temeljijo na izobraževalnih ciljih študijskega programa, lahko taka znanja prizna. Priznavanje znanj in spretnosti so definirani v PRAVILNIKU O PRIZNAVANJU ZNANJ IN SPRETNOSTI V ŠTUDIJSKIH PROGRAMIH UNIVERZE V MARIBORU št. 012/2019/2: https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/GlavniDokumenti2013/Pravilnik%20o%20priznavanju%20znanj%20in%20spretnosti%20v%20%C5%A1tudijskih%20programih%20UM%20%C5%A1t.%20012-2019-2.pdf

Študent konča študij, ko opravi vse, s študijskim programom predpisane obveznosti, napiše in uspešno zagovarja magistrsko delo ter tako zbere skupno vsaj 120 ECTS.