K študijskemu programu je dal soglasje Svet RS za visoko šolstvo 2. 3. 2007.

Za napredovanje v 2. letnik mora študent uspešno opraviti študijske obveznosti iz 1. letnika: Znanstveno raziskovalne metode v varstvoslovju; Individualno raziskovalno delo 1; Izbirni predmet 1 in Izbirni predmet 2 – v obsegu najmanj 36 ECTS. Za napredovanje v 3. letnik mora študent opraviti vse študijske obveznosti iz 1. letnika in študijske obveznosti iz 2. letnika: Individualno raziskovalno delo s področja varstvoslovja in Individualno raziskovalno delo 3 – v obsegu najmanj 48 ECTS. Za napredovanje v 4. letnik mora študent opraviti vse študijske obveznosti iz 2. letnika in študijske obveznosti iz 3. letnika: Prenosljiva znanja – akademska in raziskovalna etika, Individualno raziskovalno delo 4 in Izbirni predmet 4 – v obsegu najmanj 36 ECTS. Pogoje za napredovanje pod izrednimi pogoji ter pogoje za ponavljanje opredeljuje Statut UM.

Diplomanti doktorskega programa s pridobljenimi akademskimi znanji in opravljanjem dela v različnih organizacijah, omogočajo aplikacijo teoretičnih znanj v prakso ter tako predstavljajo vez med teorijo in prakso.

Doktorji znanosti s področja varstvoslovja se lahko zaposlujejo na različnih področjih; v raziskovalnih in akademskih institucijah, nevladnih organizacijah, ki se ukvarjajo s področjem analiziranja in zagotavljanja varnosti posameznikov, v vladnih organizacijah, v organih lokalne (samo)uprave, v občinskih redarstvih, v varnostnih sosvetih ter v gospodarstvu (v gospodarskih družbah za varovanje premoženja in intelektualne lastnine, kot strokovnjaki za zagotavljanje informacijske varnosti, v zasebnih varnostnih družbah in detektivskih organizacijah, na področju zavarovalništva ipd.).

Načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja so opredeljeni v posameznem učnem načrtu in dosledno sledijo preverjanju doseženih učnih izidov in kompetenc posamezne učne enote.

Cilj doktorskega študija je izobraziti vrhunske strokovnjake za varstvoslovje, ki imajo široko družboslovno znanje in perspektivo ter dobro razumevanje dogajanja v svetu, trendov na področju izvajanja nadzorstvenih dejavnosti, delovanja institucij formalnega družbenega nadzorstva (policija, tožilstva, sodišča, zapori, obveščevalne službe), neformalnega družbenega nadzorstva (dejavniki socializacije, družina, šola, društva, civilna družba) in institucionaliziranega neformalnega nadzorstva (predvsem detektivske agencije in zasebnovarnostna podjetja). Na doktorskem študiju študenti poglobijo znanje s področja razumevanja družbenih, psiholoških, filozofskih, ekonomskih, vedenjskih, zgodovinskih in političnih vidikov kriminalitete, odklonskosti in sistema kazenskega pravosodja; raziskovanja etiologije, prevencije, nadzorovanja in odzivanja na kriminaliteto in odklonskost; merjenja in odkrivanje kriminalitete in drugih odklonskih pojavov v družbi; preučevanja kazenskega prava in kazenskega postopka; preučevanja, razumevanja in izboljšanja policijske dejavnosti, dela tožilstev, sodstva in institucij za izvrševanje kazenskih sankcij.

Doktorski študijski program je usmerjen k pridobitvi poglobljenega znanja na širših strokovnih področjih, usposobljenosti za iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju, za uporabo znanstvenoraziskovalnih metod v širšem spektru problemov in v novih ali spremenjenih okoliščinah, prevzemanju odgovornosti za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov. Splošne kompetence izhajajo iz univerzalnega temeljnega znanja predmeta oziroma programa. V okviru študijskega procesa se v smeri kompetentnosti ne razvija le znanje, marveč tudi odnos do uporabe tega znanja.

Doktorji znanosti s področja varstvoslovja so usposobljeni za: - odkrivanje, analiziranje in reševanje z varnostjo povezanih problemov ob spoštovanju človekovih pravic, načela zakonitosti in pravne države; - obvladanje splošnih in specifičnih raziskovalnih metod pri preučevanju različnih varnostnih pojavov, ter sposobnost temeljnega in aplikativnega raziskovanja varnostnih pojavov tako v lokalnih skupnostih, organizacijah kot v mednarodnem prostoru; - prenašanja teoretičnih znanj v vsakodnevno prakso ter sposobnost sintetizirati znanja varstvoslovja in drugih sorodnih ved; - razvoj etičnih standardov za visoko kakovostno in strokovno avtonomno delo; - razvoj komunikacijskih veščin za uspešno delo v situacijah soodvisnosti tako v nacionalnem kot v mednarodnem okolju; - poglobljeno razumevanje relevantnih razmerji med organi odkrivanja in pregona ter ostalimi akterji varnostnega in obveščevalnega sistema nacionalne varnosti; - preučevanje obsega in narave kriminalitete ter drugih odklonskih pojavov v družbi; - preučevanje izvrševanja kazenske zakonodaje in načine zagotavljanja varnosti; - preučevanje prakse opravljanja policijske dejavnosti; delovanja tožilstev, sodišč in izvrševanja kazenskih sankcij; - preučevanje drugih družbeno nadzorstvenih mehanizmov v sodobni družbi in zagotavljanja zasebne, javne, notranje in mednarodne varnosti. - razumevanje varnostnih problemov in dejavnosti na globalni, kontinentalni, državni, regionalni in lokalni ravni; - raziskovanje vzrokov, izvrševanje nadzorstvenih dejavnosti, odzivanje kriminalitete in storilce kaznivih dejanj; - razumevanje notranje-varnostnih sistemov države in sistemov notranje varnosti v mednarodni skupnosti.

V študijski program 3. stopnje Varstvoslovje se lahko vpiše kandidat, ki je zaključil: 1. Študijski program 2. stopnje; 2. Študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004; 3. Študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije. Takim kandidatom se pred vpisom v študijski program določijo študijske obveznosti v obsegu 41 ECTS točk. Te obveznosti so predmeti z magistrskega študijskega programa 2. stopnje Varstvoslovje: Strateško upravljanje varnostnih organizacij (8 ECTS), Metodologija družboslovnega raziskovanja in multivariantne statistične metode (10 ECTS), Kriminologija in kriminalitetna politika (8 ECTS), Kriminalistika in forenzične znanosti (8 ECTS), Zasebnovarnostna industrija (7 ECTS); 4. Študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU, ali drug enovit magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 ECTS.

V primeru omejitve vpisa bo izbira temeljila na: - podlagi povprečne ocene študija (15 %), - oceni diplomske ali magistrske naloge (5 %) in - uspehu pri izbirnem izpitu (80 %), ki je sestavljen iz pisnega izpita s področja varstvoslovja. Kandidat lahko 40 % ocene pisnega izpita nadomesti z oceno dosedanjega znanstvenega in strokovnega dela na področju študijskega programa. Glavna merila za znanstveno delo predstavljajo objave, kot so: - znanstvena monografija, - samostojni znanstveni sestavek v monografiji, - izvirni ali pregledni znanstveni članki v revijah s faktorjem vpliva (JCR) ali v revijah, indeksiranih v podatkovnih zbirkah SCI, SSCI ali A&HCI, in revije s področja kriminologije, kazenskega prava in varnostnih študij iz sekundarnih baz (npr. sociological abstract, world wide political science abstract), - objavljeni prispevek v zborniku mednarodne znanstvene konference. Glavna merila za strokovno delo predstavljajo: - strokovna monografija ali recenzenstvo, - samostojni strokovni sestavek v monografiji, - objavljeni strokovni prispevki na konferencah, - strokovni članki in/ali recenzenstvo teh člankov, - uredništvo monografije ali revije, - druge oblike dokumentirane strokovne dejavnosti.

Po merilih za prehode se v 2. letnik študijskega programa 3. stopnje Varstvoslovje lahko vpiše kandidat, ki je zaključil: - študijski program za pridobitev magisterija znanosti, sprejet pred 11. 6. 2004, in se mu ob vpisu prizna 60 ECTS točk; - študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije in se mu ob vpisu prizna 60 ECTS točk. Po merilih za prehode je na študijski program 3. stopnje Varstvoslovje omogočen prehod kandidatom, vpisanim na študijske programe 3. stopnje z naslednjih področij: 103 Varnost države, ljudi in premoženja, 108 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve, 03 Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, 04 Poslovne in upravne vede, pravo, 06 Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), 092 Socialna varnost, 099 Zdravstvo in socialna varnost, drugo. Prehod je mogoč, v kolikor kandidat izpolnjuje naslednje pogoje: - izpolnjuje pogoje za vpis v prvi letnik študijskega programa 3. stopnje, - prehaja s študijskega programa, ki ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov, - se mu pri prehodu prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Ob prehodu iz enega študijskega programa v drugi študijski program odloča pristojna komisija senata fakultete, na kateri namerava kandidat nadaljevati študij. Kandidat mora v skladu s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru fakulteti posredovati: - vlogo za priznavanje znanj in spretnosti na Univerzi v Mariboru, - potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih (izpitih) s pridobljenimi ocenami in številom ECTS, - potrjene učne načrte, po katerih je bilo pridobljeno znanje, - potrdilo o plačilu postopka. Pri prehodu iz enega študijskega programa v drugega se kandidatu lahko priznajo opravljene študijske obveznosti, upoštevajoč vsebino, obseg in zahtevnost znanja novega programa ter se mu določijo nove obveznosti, ki jih mora opraviti, če želi zaključiti študij v novem študijskem programu.

Študij konča, kdor opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in zbere najmanj 240 ECTS.