K študijskemu programu je dal soglasje Svet za visoko šolstvo RS dne 27. 10. 2006.

Študent napreduje v drugi letnik, če je z opravljenimi obveznostmi prvega letnika zbral najmanj 51 ECTS. Študent napreduje v tretji letnik, če je opravil vse obveznosti prvega letnika (zbral 60 ECTS točk) in je v drugem letniku zbral najmanj 51 ECTS točk. Študent, ki je zbral manj kot 51 ECTS, lahko na osnovi pisne prošnje, ki ji predloži upravičljive razloge opredeljene s Statutom UM, zaprosi Komisijo za študijske zadeve FVV za vpis v višji letnik. To velja za napredovanje iz 1. v 2. in iz 2. v 3. letnik.

Diplomant univerzitetnega študijskega programa se lahko vključi v podiplomske magistrske študijske programe druge stopnje, skladno s pogoji, ki jih določi študijski program.

Diplomanti univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Varstvoslovje se lahko zaposlujejo na različnih področjih; v nevladnih organizacijah, ki se ukvarjajo s področjem analiziranja in zagotavljanja varnosti posameznikov, v vladnih organizacijah, v organih lokalne (samo)uprave, v občinskih redarstvih, v varnostnih sosvetih, v varnostnih strukturah bodoče pokrajinske ureditve v Sloveniji), ter v gospodarstvu (v gospodarskih družbah za varovanje premoženja in intelektualne lastnine, kot strokovnjaki za zagotavljanje informacijske varnosti, v zasebnih varnostnih družbah in detektivskih organizacijah, na področju zavarovalništva ipd.).

Načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja so opredeljeni v posameznem učnem načrtu in dosledno sledijo preverjanju doseženih učnih izidov in kompetenc posamezne učne enote.

Temeljni cilj programa je, poleg posredovanja ustreznih znanj, tudi razvijanje sposobnosti diplomantov za samostojno delo, kritičnost ter analitičen, ustvarjalen in inovativen pristop k reševanju problemov s področja varnosti. Diplomanti univerzitetnega programa Varstvoslovje bodo skozi študij teoretičnih in metodoloških konceptov pridobili strokovno znanje in se usposobili za prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso in reševanje strokovnih in delovnih problemov, zlasti z iskanjem novih virov znanja in uporabo metod za razumevanje, vodenje in upravljanje zahtevnejših procesov na področju zagotavljanja varnosti. Pri tem bodo upoštevali pridobljena (spo)znanja glede zahtev strokovne kritičnosti in odgovornosti. S povezanostjo raziskovanja, poučevanja in študija se uresničujejo pričakovanja slušateljev, zaposlenih, bodočih zaposlovalcev in družbe nasploh. Z izobraževanjem in raziskovanjem v okviru programa se razvija varstvoslovje kot posebna interdisciplinarna družbena veda.

Univerzitetni študijski program Varstvoslovje je raziskovalno usmerjen in poleg posredovanja ustreznih znanj razvija tudi sposobnosti diplomantov za samostojno strokovno delo, kritičnost ter analitičen, ustvarjalen in inovativen pristop k reševanju problemov. Univerzitetni diplomirani varstvoslovci so usposobljeni za prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso ter reševanje strokovnih delovnih problemov, zlasti z iskanjem novih virov znanja in uporabo metod za razumevanje, vodenje in upravljanje zahtevnejših procesov na področju zagotavljanja varnosti. Še posebej so opremljeni z znanji, potrebnimi za nadaljevanje študija na magistrskem programu.

Diplomant univerzitetnega programa varstvoslovja na FVV je strokovnjak s teoretičnim in praktičnim znanjem za vodenje varnostnih organizacij, vodenje zahtevnih procesov s področja varnosti ter vodenje in izvajanje zahtevnih strokovnih opravil, ki spadajo na področje varstvoslovja. Sposoben je prevzemati najzahtevnejše naloge pri analiziranju, načrtovanju, oblikovanju, razvoju in vodenju varnostnih procesov tako v državnih, nevladnih kot gospodarskih organizacijah. Predmetne kompetence so navedene pri vsakem učnem načrtu v rubriki »prenesljive/ključne spretnosti in drugi atributi«, glavne predmetno-specifične kompetence, ki jih razvija univerzitetni študijski program varstvoslovje pa lahko strnemo v naslednjih točkah: - razumevanje delovanja varnostnega sistema tako v časovni (zgodovinski) kot v konkretni družbeni situaciji, - odkrivanje, analiziranje in reševanje varnostnih problemov tako v organizacijah kot v različnih skupnostih, - izvajanje akcijskih raziskav ter osnov aplikativnega raziskovanja na področju raziskovanja varnostnih pojavov tako v lokalnih skupnostih, organizacijah kot v mednarodnem prostoru, - sposobnost za aplikativnost teoretičnih spoznanj varstvoslovja v konkretno delovno ali bivanjsko okolje ter sposobnost sintetizirati znanja varstvoslovja in drugih sorodnih ved, - upravljanje komunikacijskega procesa s pomočjo sodobne tehnologije ter z uporabo ustreznih komunikacijskih tehnik med različnimi dejavniki v situacijah soodvisnosti za zagotavljanje varnosti tako v lokalnem kot v mednarodnem okolju.

V univerzitetni študijski program Varstvoslovje se lahko vpiše, kdor je opravil splošno maturo ali je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na: - splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk, - splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk.

/

Študij konča, kdor opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in zbere najmanj 180 ECTS.