Študijski program 2. stopnje Bioinformatika je bil akreditiran 14.06.2006.

Študent študijskega programa 2. stopnje Bioinformatika napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi obveznostmi 1. letnika zbere najmanj 45 ECTS.

Program ne vsebuje delov, ki bi se lahko posamezno zaključili.

Možnost za nadaljevanje izobraževanja so podiplomski študijski programi 3. stopnje na univerzah v Sloveniji in tujini.

Možnosti zaposlitve diplomanta so zelo široke in deloma navedene pri predmetno specifičnih kompetencah posameznih predmetov. Vsekakor je diplomant sposoben zasedati najodgovornejša delovna mesta, pri čemer je sposoben zaposliti sebe in ustvarjati delovna mesta drugim. To pa je iz vidika gospodarskega razvoja države še kako pomembno, saj je bioinformatika ena od najperspektivnejših znanosti 21. stoletja. Diplomanti bodo zaposljivi na naslednjih področjih: • zdravstveni zavodi (bolnišnice, zdravstveni zavodi), • javna uprava, • zasebni sektor, • finančni sektor, • prehrambena industrija, • farmacija, • izobraževalne in raziskovalne ustanove, • slovenska vojska in obrambne strukture bodočih mednarodnih povezav, • humanitarne organizacije, • ministrstva in • različne evropske in svetovne organizacije povezane z zdravstvom.

Način preverjanja in ocenjevanja znanja ureja Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM, ki je dostopen na povezavi: https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/studij-na-um.aspx. S pravilnikom in učnimi načrti predmetov so določeni načini sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja in s tem spremljanje študentovega lastnega napredka pri študiju.

Na študijskem programu študent pridobi poglobljena znanja na širših strokovnih področjih, usposobljenost za reševanje strokovnih, delovnih in drugih problemov, zlasti z iskanjem novih virov znanja in uporabo znanstvenih metod, razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, strokovno in znanstveno kritičnost in odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri odločanju ter vodenju najzahtevnejšega dela. Osnovni namen programa je: • pridobivanje novih temeljnih znanj, spretnosti, stališč in profesionalnih vrednoti; • usposabljanje za samostojno iskanje novih virov znanja tako na znanstvenem kot strokovnem področju; • usposabljanje za uporabo najsodobnejših znanstveno-raziskovalnih metod, vključujoč najsodobnejše biometrične in analitične postopke, v prediktivnih, novih in spremenjenih okoliščinah; • usposabljanje za samostojno raziskovanje na različnih področjih bioinformatike; • usposabljanje za uporabo najsodobnejših tehnologij, orodij ter programske opreme s področja bioinformatike; • usposabljanje za prevzemanje odgovornosti za vodenje najzahtevnejših sistemov, povezanih s področjem bioinformatike; • razvijanje lastnosti samostojnega in odgovornega vodenja ter povezovanja skupinskega dela.

Med splošnimi kompetencami magistrskega študijskega programa 2. stopnje Bioinformatika so posebej izpostavljene naslednje kompetence: • sposobnost pravilne aplikacije temeljnih znanj s področja znanstvenih metod in laboratorijskih tehnik; • napredne spretnosti za aplikacijo metod molekularne in celične biologije ter biofizike za raziskovanje in reševanje kompleksnih biomedicinskih problemov in sistemov; • poznavanje metod genomike in proteomike in njihova aplikacija; • poznavanje metodologij in paradigem informacijske tehnologije za shranjevanje, analizo, sintezo in vizualizacijo genomskih in proteomskih podatkov; • kompetence za oblikovanje zdravstvenih informacijskih sistemov na splošno in bolj specifično za oblikovanje bioinformacijskih sistemov; • vključevanje organizacijskih znanj v podporo uspešnih poslovnih odločitev; • uporaba znanstveno raziskovalnih metod za raziskovanje na področju bionformatike.

Študenti bodo sposobni oz. zmožni: - preučevati sodobne teorije, ki opredeljujejo naravo znanja na teoretičnem in praktičnem področju bionformatike, in razpravljati o njeni relevantnosti in uporabi v klinični praksi; - opisati načela in uporabo raziskovanja v bioinformatiki in kritično oceniti raziskovalno literaturo glede na posamezni vidik področja bioinformatike; - preučevati načela in metode za izboljšanje kakovosti in obravnavati uporabo teh načel; - preučevati etično razsežnost človekovih ravnanj in obravnavati uporabo teorij morale na teoretičnem in praktičnem področju bioinformatike.

V študijski program druge stopnje Bioinformatika se lahko vpiše kandidat, ki je zaključil: 1. Študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij: zdravstva (091), naravoslovja, matematike in statistike (05), informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) (061), tehnika (071). 2. Študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij: družbene vede in vedenjske znanosti (031), humanistike (022), socialne varnosti (092), če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 14 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Osnove računalniških sistemov (5 ECTS), Biofizika, biokemija (3 ECTS), Programiranje II (6 ECTS). 3. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: zdravstva (091), naravoslovja, matematike in statistike (05), informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) (061), tehnike (071). 4. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: družbene vede in vedenjske znanosti (031), humanistike (022), socialne varnosti (092), če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 14 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Osnove računalniških sistemov (5 ECTS), Biofizika, biokemija (3 ECTS), Programiranje II (6 ECTS). Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: zdravstva (091), naravoslovja, matematike in statistike (05), informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) (061), tehnike (071). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom. 5. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: družbene vede in vedenjske znanosti (031), humanistik (022), socialne varnosti (092). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 30 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija. 6. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij zdravstva (091), naravoslovja, matematike in statistike (05), informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) (061), tehnike (071). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom. 7. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: družbene vede in vedenjske znanosti (031), humanistike (022), socialne varnosti (092),. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 30 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija.

Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program druge stopnje Bioinformatika se upošteva - povprečna ocena študija (brez ocene diplomskega dela): 100 %.

Prehodi med programi so mogoči skladno z »Zakonom o visokem šolstvu«, »Merili za prehode med študijskimi programi« in drugimi predpisi. Prehod je mogoč, v kolikor kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v prvi letnik študijskega programa 2. stopnje Bioinformatika, prehaja s študijskega programa, ki ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov ter se mu pri prehodu prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Kandidat se po Merilih za prehode med študijskimi programi lahko vpiše v drugi letnik študijskega programa 2. stopnje Bioinformatika, kadar gre za prenehanje izobraževanja po prvem študijskem programu s področja zdravstva (091), naravoslovja, matematike in statistike (05), informacijskih in komunikacijskih tehnologij (061), tehnike (071), družbene vede in vedenjske znanosti (031), humanistike (022), socialne varnosti (092), in nadaljevanje študija po tem študijskem programu iste stopnje. O prehodu iz enega študijskega programa v drugi študijski program odloča Komisija za študijske zadeve UM FZV, ki kandidatu omogoči vpis v višji letnik, če mu je v postopku priznavanja priznanih vsaj toliko ECTS točk, kot je pogoj za vpis v višji letnik drugega študijskega programa, in določi manjkajoče obveznosti, ki jih mora opraviti, če želi zaključiti študij na drugem študijskem programu. Kandidat mora v skladu s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru na Komisijo za študijske zadeve UM FZV posredovati.: - vlogo za priznavanje znanj in spretnosti na Univerzi v Mariboru, - potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih (izpitih, zaključno delo) s pridobljenimi ocenami in številom kreditnih točk, - potrjene učne načrte, po katerih je bilo pridobljeno znanje, - potrdilo o plačilu postopka.

Priznanje se ureja po postopkih in merilih, ki jih predpisuje Pravilnik o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru št. 012/2019/2. Postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti se uporabljajo za kandidate, ki se vpisujejo in za že vpisane študente, ki želijo, da se jim predhodno pridobljena znanja ter spretnosti upoštevajo kot del opravljene študijske obveznosti v obstoječem programu. UM FZV lahko kandidatom lahko prizna znanja in spretnosti, če ti po obsegu, vsebini in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo splošnim oz. predmetno-specifičnim kompetencam, določenim s študijskim programom, v katerega se kandidati želijo vpisati ali so vanj vpisani.

Študent zaključi študij, ko opravi s študijskim programom vse predpisane obveznosti in tako zbere 120 ECTS.