Študijski program 2. stopnje Bioinformatika je bil akreditiran 14.06.2006. Popis sprememb - BIOINFO 2 - Senat UM 26. 3. 2013 (velja za študijsko leto 2013/2014) Popis sprememb - BIOINFO 2 - Senat UM 9. 5. 2013 (velja za študijsko leto 2013/2014) Popis sprememb - BIOINFO 2 - Senat UM 24. 9. 2013 (velja za študijsko leto 2014/2015) Popis sprememb - BIOINFO 2 (velja za študijsko leto 2018/2019)

Študent podiplomskega študijskega programa Bioinformatika napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi obveznostmi 1. letnika zbere najmanj 42 ECTS iz obveznih učnih enot, s tem, da mora obvezno opraviti izpit iz učne enote Uvod v bioinformatiko.

Možnost za nadaljevanje izobraževanja so podiplomski študijski programi 3. stopnje na univerzah v Sloveniji in tujini.

Možnosti zaposlitve diplomanta so zelo široke in deloma navedene pri predmetno specifičnih kompetencah posameznih predmetov. Vsekakor je diplomant sposoben zasedati najodgovornejša delovna mesta, pri čemer je sposoben zaposliti sebe in ustvarjati delovna mesta drugim. To pa je iz vidika gospodarskega razvoja države še kako pomembno, saj je bioinformatika ena od najperspektivnejših znanosti 21. stoletja. Diplomanti bodo zaposljivi na naslednjih področjih: • zdravstveni zavodi (bolnišnice, zdravstveni zavodi), • javna uprava, • zasebni sektor, • finančni sektor, • prehrambena industrija, • farmacija, • izobraževalne in raziskovalne ustanove, • slovenska vojska in obrambne strukture bodočih mednarodnih povezav, • humanitarne organizacije, • ministrstva in • različne evropske in svetovne organizacije povezane z zdravstvom.

Način preverjanja in ocenjevanja znanja ureja Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM, ki je dostopen na povezavi: https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/studij-na-um.aspx. S pravilnikom in učnimi načrti predmetov so določeni načini sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja in s tem spremljanje študentovega lastnega napredka pri študiju.

Cilj podiplomskega študijskega programa 2. stopnja Bioinformatika je študentom omogočiti pridobitev in poglobitev interdisciplinarnih znanj iz zgoraj navedenih področij: - s študijem teoretičnih in metodoloških konceptov, - z usposabljanjem za prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso - in usposabljanjem za reševanje strokovnih, delovnih in drugih problemov, zlasti z iskanjem novih virov znanja in uporabo znanstvenih metod, razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, strokovno in znanstveno kritičnost in odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri odločanju ter vodenju najzahtevnejšega dela. Osnovni namen programa je: • pridobivanje novih temeljnih znanj, spretnosti, stališč in profesionalnih vrednot, ki jih študenti še niso pridobili na prvi stopnji; • razvijanje, poglabljanje in nadgrajevanje repertoarja teoretičnih znanj, spretnosti, stališč in profesionalnih vrednot, ki so jih študenti razvijali skozi program dodiplomskega izobraževanja; • usposabljanje za samostojno iskanje novih virov znanja tako na znanstvenem kot strokovnem področju; • usposabljanje za uporabo najsodobnejših znanstveno-raziskovalnih metod, vključujoč najsodobnejše biometrične in analitične postopke, v prediktivnih, novih in spremenjenih okoliščinah; • usposabljanje za samostojno raziskovanje na različnih področjih bioinformatike; • usposabljanje za uporabo najsodobnejših tehnologij, orodij ter programske opreme s področja bioinformatike; • usposabljanje za prevzemanje odgovornosti za vodenje najzahtevnejših sistemov, povezanih s področjem bioinformatike; • razvijanje lastnosti samostojnega in odgovornega vodenja ter povezovanja skupinskega dela.

Med splošnimi kompetencami magistrskega študijskega programa 2. stopnje Bioinformatika so posebej izpostavljene naslednje kompetence: • sposobnost pravilne aplikacije temeljnih znanj s področja znanstvenih metod in laboratorijskih tehnik; • napredne spretnosti za aplikacijo metod molekularne in celične biologije ter biofizike za raziskovanje in reševanje kompleksnih biomedicinskih problemov in sistemov; • poznavanje metod genomike in proteomike in njihova aplikacija; • poznavanje metodologij in paradigem informacijske tehnologije za shranjevanje, analizo, sintezo in vizualizacijo genomskih in proteomskih podatkov; • kompetence za oblikovanje zdravstvenih informacijskih sistemov na splošno in bolj specifično za oblikovanje bioinformacijskih sistemov; • vključevanje organizacijskih znanj v podporo uspešnih poslovnih odločitev; • uporaba znanstveno raziskovalnih metod za raziskovanje na področju bionformatike.

Študenti bodo sposobni oz. zmožni: - preučevati sodobne teorije, ki opredeljujejo naravo znanja na teoretičnem in praktičnem področju bionformatike, in razpravljati o njeni relevantnosti in uporabi v klinični praksi; - opisati načela in uporabo raziskovanja v bioinformatiki in kritično oceniti raziskovalno literaturo glede na posamezni vidik področja bioinformatike; - preučevati načela in metode za izboljšanje kakovosti in obravnavati uporabo teh načel; - preučevati etično razsežnost človekovih ravnanj in obravnavati uporabo teorij morale na teoretičnem in praktičnem področju bioinformatike.

V študijski program druge stopnje Bioinformatika se lahko vpiše kandidat, ki je zaključil: 1. Študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij: zdravstva (091), naravoslovja, matematike in statistike (05), informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) (061), tehnike (071). 2. Študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij: družbene vede in vedenjske znanosti (031), humanistike (022), socialne varnosti (092), če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 18 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Etika v zdravstvu (3 ECTS), Osnove računalništva in informacijske komunikacijske tehnologije (5 ECTS), Osnove biofizike (5 ECTS), Osnove biokemije (5 ECTS). 3. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: zdravstva (091), naravoslovja, matematike in statistike (05), informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) (061), tehnike (071). 4. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: družbene vede in vedenjske znanosti (031), humanistike (022), socialne varnosti (092), če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 18 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti Etika v zdravstvu (3 ECTS), Osnove računalništva in informacijske komunikacijske tehnologije (5 ECTS), Osnove biofizike (5 ECTS), Osnove biokemije (5 ECTS). 5. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: zdravstva (091), naravoslovja, matematike in statistike (05), informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) (061), tehnike (071). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom. 6. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: družbene vede in vedenjske znanosti (031), humanistike (022), socialne varnosti (092). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 30 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija. 7. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: zdravstva (091), naravoslovja, matematike in statistike (05), informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) (061), tehnike (071). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom. 8. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: družbene vede in vedenjske znanosti (031), humanistike (022), socialne varnosti (092). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 30 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija.

Merila za izbiro v primeru omejitve vpisa: Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program druge stopnje Bioinformatika se upošteva povprečna ocena študija (brez ocene diplomskega dela): 100 %.

Merila za prehode med študijskimi programi: Po merilih za prehode je na študijski program druge stopnje Bioinformatika omogočen prehod kandidatom, vpisanim na študijske programe z naslednjih področij: zdravstva (091), naravoslovja, matematike in statistike (05), informacijskih in komunikacijskih tehnologij (061), tehnike (071), družbene vede in vedenjske znanosti (031), humanistike (022), socialne varnosti (092), ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc, po kriterijih za priznavanje pa se jim prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Študentom se v procesu priznavanja ugotovijo že opravljene študijske obveznosti, ki se jim lahko v celoti ali delno priznajo, ter določijo študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo zaključiti študij po novem študijskem programu.

Priznanje se ureja po postopkih in merilih, ki jih predpisuje Pravilnik o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru št. 012/2019/2. Postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti se uporabljajo za kandidate, ki se vpisujejo in za že vpisane študente, ki želijo, da se jim predhodno pridobljena znanja ter spretnosti upoštevajo kot del opravljene študijske obveznosti v obstoječem programu. UM FZV lahko kandidatom lahko prizna znanja in spretnosti, če ti po obsegu, vsebini in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo splošnim oz. predmetno-specifičnim kompetencam, določenim s študijskim programom, v katerega se kandidati želijo vpisati ali so vanj vpisani.

Študent zaključi študij, ko opravi s študijskim programom vse predpisane obveznosti in tako zbere 120 ECTS.