Univerzitetni enopredmetni študijski program Ekologija z naravovarstvom je bil sprejet na Senatu Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, dne 3. 5. 2006 in na Senatu Univerze v Mariboru, dne 6. 7. 2007. Na podlagi 49. člena Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06-UPB3) in na podlagi Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Ur. l. RS, št. 101/04) je Svet za visoko šolstvo na svoji seji, dne 14. decembra 2007 sprejel pozitivno mnenje o programu. Spremembe in dopolnitve študijskega programa potrjene na Svetu RS za visoko šolstvo 29. decembra 2008 in 16. 6. 2011.

Pogoj za napredovanje v 2. letnik je zbranih najmanj 45 ECTS točk. Med opravljenimi predmeti morajo biti predmeti: Fizika, Kemija, Osnove okoljske kemije in Splošna zoologija. Za napredovanje v 3. letnik so pogoj vse opravljene obveznosti 1. letnika in zbranih 60 ECTS točk ter zbranih 45 ECTS točk, ki jih študent pridobi z opravljenimi obveznostmi 2. letnika. Po 85. členu Statuta Univerze v Mariboru, študentu, ki ni izpolnil vseh obveznosti, lahko Komisija za študijske zadeve članice univerze na njegovo prošnjo izjemoma odobri napredovanje v višji letnik, če ima izpolnjenih več kot polovico obveznosti, če obveznosti ni mogel izpolniti iz upravičenih razlogov naštetih v 212. členu Statuta Univerze v Mariboru in če je pričakovati, da bo obveznosti izpolnil do roka, ki mu ga določi Komisija za študijske zadeve.

Diplomant študijskega programa Ekologija z naravovarstvom pridobi toliko bioloških znanj in spretnosti, da lahko uspešno nadaljuje študij biologije ali ekologije in sorodnih ved na 2. stopnji.

Diplomanti študijskega programa Ekologija z naravovarstvom so zaposljivi v javnih (lokalnih, regionalnih in državnih) zavodih, gospodarstvu in zasebnem sektorju. Pridobijo zadostno znanje in veščine za samozaposlovanje in so usposobljeni za sodelovanje pri prijavljanju aplikativnih nacionalnih in mednarodnih projektov, sodelovati z naravovarstvenimi nevladnimi organizacijami ipd. Zaradi interdiscipliniranosti so sposobni voditi manjše delovne skupine različnih profilov.

V seštevkih so podane povprečne vrednosti ur za študijski program. Zaradi izbirnih predmetov pri posameznem študentu pride do odstopanj. Samostojno delo študenta na študijskem programu obsega 3210 ur. Študijski program Ekologija z naravovarstvom vsebuje tudi vsebine s področij nežive narave in varstva okolja.

Študent si v vsakem semestru 2. in 3. letnika izbere po en izbirni predmet. To pomeni, da v 2. in 3. letniku oblikuje študent 20% študijskega programa po lastnih interesih z izbiro izbirnih predmetov. Obvezna praksa v študijskem programu ni predvidena.

Način preverjanja in ocenjevanja znanja ureja Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, ki je dostopen na povezavi https://www.um.si/dokument/predpisi-univerze-v-mariboru/ Merila in načini preverjanja znanja posameznega predmeta so del učnega načrta predmeta (course syllabus) in so javno dostopni na spletni strani fakultete: https://www.fnm.um.si/index.php/domov-studij-predstavitev/ .

Temeljni cilj študijskega programa na prvi stopnji je izobraziti širši profil strokovnjakov, ki bodo sposobni razumeti vsakodnevnih nalog in problemov v naravi in v njej prepoznati in razumeti vzorce in procese, posebej še ekološka in biološka znanja, zakonitosti in procese. Razumeti in prepoznati morajo naravovarstvene probleme in biti sposobni sodelovati v njihovem reševanju. Program omogoča zapolniti vrzel, ki jo občutimo v Sloveniji glede ekološko in naravovarstveno široko izobraženih diplomantov z nujno potrebnim biološkim predznanjem, usmerjenim v makro-svet (živalstvo, rastlinstvo, habitati, krajina, varstvo narave). Bistvo programa je usposobitev študentov za kompetentno sodelovanje pri reševanju ekoloških in naravovarstvenih problemov. Zaradi temeljitega poznavanja narave in ekoloških zakonitosti in procesov, bodo diplomanti sposobni sodelovati pri načrtih upravljanja z okoljem ter kompetentno zagovarjati naravovarstvo po vsebinski, formalni in delno tehnični plati pri reševanju različnih prostorskih problemov od lokalne do državne ravni in širše. Vsaka učna enota ima določene cilje, ki jih študent pri predmetu pridobi. Doseganje ciljev se preverja s pisnimi in ustnimi izpiti, preizkusom praktičnih znanj, zagovori seminarskih nalog, predstavitvami samostojnega dela (problemsko učenje), pri laboratorijskem delu pa z zagovori dnevnikov vaj, sproti pa se preverja tudi ustreznost izvedbe laboratorijskega dela.

- Diplomanti pridobijo sposobnost analize, sinteze in pridobivanja, rešitve ter posledice na različnih ravneh naravoslovja od molekularne biologije do krajinske ekologije. - Diplomanti obvladajo raziskovalne metode, postopke in procese v ekologiji in naravovarstvu ter so sposobni razvijati različne samokritične presoje na tem področju. Poznavanje vseh sestavin »klasične biologije« (flora, favna, gea), predvsem z vidika biodiverzitete. - Diplomanti so sposobni uporabe znanja iz osnov naravoslovnih ved in znanosti, predvsem temeljev biologije in ekologije z naravovarstvom na različnih ravneh. - Diplomanti so avtonomni v strokovnem delu na področju ekologije in naravovarstva. - Diplomanti obvladajo komunikacijske sposobnost in spretnosti nasploh ter so sposobni vključevati se v timsko delo tako v domačem kot mednarodnem poslovnem in znanstvenem okolju. - Diplomanti se zavedajo omejitev, ki jih postavlja profesionalna etika na tem področju naravoslovja.

- Diplomantom je blizu poznavanje vseh temeljnih teoretičnih in aplikativnih vidikov ekologije in varstvene biologije kot znanstvenih discipline. - Diplomanti obvladajo poznavanje naravne, družbene in pravne osnove naravovarstva v svetu, Evropi in Sloveniji. - Diplomanti obvladajo tudi poznavanje biološkega, pravnega, prostorskega in informacijskega ozadje načrtovanja, upravljanja in varovanja narave. - Diplomanti absolvirajo in obvladajo osnove vseh treh vidikov ekologije in naravovarstva: strokovnega (biodiverziteta na nivoju genov, populacij, vrst, ekosistemov in krajine), družbenega (poznavanje pravnih aktov Slovenije in EU) ter praktično-tehničnega (geografski informacijski sistemi). - Reševanje bioloških in ekoloških problemov na »makro-nivoju«, tako bazičnih (raziskovanje, šolstvo, nekatere panoge biotehnologije) kot aplikativnih (projektno delo v naravovarstvu, upravi, gospodarstvu). - Razumevanje in izvajanje naravovarstvenih zakonskih in podzakonskih predpisov in direktiv EU, kakor tudi mednarodnih konvencij s področja narave. - Sodelovanje in vključevanje v pripravo in izvajanje mednarodnih sporazumov s področja varstva narave in ohranjanja biotske raznovrstnosti. - Razumevanje umeščenosti naravovarstvenih vsebin v sektorskih politikah.

V prvi letnik univerzitetnega študijskega programa Ekologija z naravovarstvom se lahko vpiše kandidat, ki je: a) uspešno opravil splošno maturo ali b) uspešno zaključil poklicno maturo v katerem od srednješolskih izobraževalnih programov: Farmacevtski tehnik, Gozdarski tehnik, Hortikulturni tehnik, Kemijski tehnik, Kemijski tehnik (DV), Kmetijsko-podjetniški tehnik, Naravovarstveni tehnik, Okoljevarstveni tehnik, Tehnik laboratorijske biomedicine, Veterinarski tehnik, Zdravstvena nega, Zdravstvena nega (SI) ter Živilsko prehranski tehnik in ima opravljen peti predmet splošne mature izključno iz nabora predmetov Biologija, Kemija ali Fizika; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je opravil že pri poklicni maturi; c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz točk a), b) in c) izbrani glede na: - splošni uspeh pri splošni maturi, poklicni maturi oziroma zaključnem izpitu (60 % točk), - splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk).

1. Prehod iz visokošolskih strokovnih študijskih programov po Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju Študentom visokošolskih strokovnih študijskih programov 1. stopnje ali univerzitetnih študijskih programov 1. stopnje s področja naravoslovnih ved, medicine, geografije, okoljskih ved, gozdarstva, kmetijstva in biotehniških ved , ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc ter se jim lahko kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa in ki izpolnjujejo pogoje za vpis v ta študijski program, Komisija za študijske zadeve Fakultete za naravoslovje in matematiko določi manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu. 2. Prehod iz višješolskih strokovnih študijskih programov po Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju Študentom višješolskih strokovnih študijskih programov s področja biologije, ekologije, medicine, geografije, okoljskih ved, gozdarstva, kmetijstva in biotehniških ved, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in se jim lahko kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa in ki izpolnjujejo pogoje za vpis v ta študijski program, Komisija za študijske zadeve Fakultete za naravoslovje in matematiko določi manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu. Opomba k točki 2: Po 39. členu ZIVS in Merilih za prehode med študijskimi programi so prehodi mogoči tudi iz višješolskih strokovnih programov po Zakonu o višjem strokovnem izobraževanju (Ur. l. RS, št. 86/2004), seveda če visokošolski zavod presodi, da je to za konkreten program mogoče.

Študentom se v procesu izobraževanja na 1. stopnji lahko priznajo znanja in spretnosti, pridobljena pred vpisom, skladno s PRAVILNIKOM O PRIZNAVANJU ZNANJ IN SPRETNOSTI V ŠTUDIJSKIH PROGRAMIH UNIVERZE V MARIBORU: https://moja.um.si/student/Strani/Pravilniki-in-predpisi.aspx

Pogoji za dokončanje študija po študijskem programu Ekologija z naravovarstvom so opravljeni vsi izpiti pri vseh predmetih po predmetniku, vključno z izbirnimi predmeti in skupaj zbranih najmanj 180 ECTS.