Univerzitetni študijski program 1. stopnje Likovna pedagogika je bil potrjen na 11. redni seji Senata Pedagoške fakultete, dne 19. 12. 2007, na 13. redni seji Senata Univerze v Mariboru, dne 17. 6. 2008 in na 13. seji Senata za akreditacijo pri Svetu RS za visoko šolstvo, dne 15. 12. 2008. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS je dne 9. 1. 2009 izdalo odločbo št. 60392-138/2008 o vpisu tega študijskega programa v razvid visokošolskih zavodov pod zaporedno številko 17.

Pogoji za napredovanje v 2. letnik Študent napreduje v 2. letnik, če opravi študijske obveznosti b obsegu najmanj 46 ECTS. Pogoji za napredovanje v 3. letnik Študent napreduje v 3. letnik, če opravi vse izpite 1. letnika in zbere najmanj 35 ECTS iz 2. letnika, od tega mora obvezno opraviti opazovalno prakso. Pogoji za napredovanje v 4. letnik Študent napreduje v 4. letnik, če opravi vse izpite iz 1. in 2. letnika in zbere najmanj 52 ECTS iz 3. letnika, od tega mora obvezno opraviti strnjeno pedagoško prakso na osnovni šoli. Napredovanje v višji letnik, če niso izpolnjeni pogoji Če študent ne izpolnjuje pogojev za napredovanje v višji letnik, poda vlogo za napredovanje Komisiji za študijske zadeve v kateri opredeli razloge za neizpolnjevanje pogojev. Na podlagi podatkov Komisija za študijske zadeve individualno obravnava primer in odloča o napredovanju v višji letnik.

Diplomanti tega študijskega programa bodo lahko s študijem nadaljevali v študijskem programu Likovna pedagogika na drugi stopnji ter si pridobili kvalifikacijo za samostojno opravljanje strokovnega dela v vzgoji in izobraževanju.

Program 1. stopnje bo omogočal široko paleto zaposlitvenih možnosti diplomantov v sferi izobraževanja lastne in sorodnih strok. Tako bodo vodili likovne delavnice in tečaje, likovno pedagoško delo v okviru galerij, muzejev, raznih zavodov, domskih oskrb (otrok in odraslih) s posebnimi programi, bolnišničnih šol, različne oblike samozaposlovanja. Z razširjeno ponudbo pridobivanja kvalifikacij se bodo diplomanti lahko realizirali in odlikovali tudi v mnogih drugih poklicih, pri katerih sta potrebna sposobnost vizualnega dojemanja in zmožnost likovnega kreiranja, poznavanje likovnih spretnosti in tehnik ter z njimi dosežena ustvarjalno-kreativna potencial in avtorska intenca. Ta program je program prve stopnje, zato še ne omogoča samostojnega opravljanja strokovnega dela v vzgoji in izobraževanju. Diplomantom, ki bodo s študijem nadaljevali v študijskem programu Likovna pedagogika na drugi stopnji, si bodo pridobili kvalifikacijo za samostojno opravljanje strokovnega dela v vzgoji in izobraževanju.

Preverjanje in ocenjevanje študentovih učnih izidov se izvaja v skladu z merili in načini, definiranimi v Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM: https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Dopolnitve2013/Pravilnik%20o%20preverjanju%20in%20ocenjevanju%20znanja%20na%20UM%20-%20NPB3,%20AVGUST%202019doc.pdf Način preverjanja in ocenjevanja znanja je na Univerzi v Mariboru urejen s Statutom Univerze v Mariboru in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41 AG (Obvestila UM št. XXVII-6-2009); Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, (Obvestila XXVIII-7-2010), Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, (Obvestila XXX-2-2012), Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, (Obvestila XXXII-5-2014), Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM - neuradno prečiščeno besedilo (l. 2015), Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009/41 AG (l. 2019) https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Dopolnitve2013/Pravilnik%20o%20preverjanju%20in%20ocenjevanju%20znanja%20na%20UM%20-%20NPB3,%20AVGUST%202019doc.pdf Merila in načini preverjanja znanja opredeljuje 5. člen pravilnika. Merila in načini preverjanja znanja posameznega predmeta so del Opisa predmeta (Subject specification) in so javno dostopni na spletni strani fakultete: https://pef.um.si/studij/

Cilj programa je izobraziti široko razgledanega diplomanta, ki bo: • opremljen z vsemi potrebnimi splošnimi in posebnimi znanji, sposobnostmi in zmožnostmi, da bo lahko kot učitelj kos zahtevam sodobnega osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja, • ustvarjalen pri reševanju problemov, ki jih rešuje v različnih kompleksnih in nepredvidljivih situacijah znotraj vzgojno-izobraževalnega procesa, • ustvarjalen pri reševanju problemov v različnih kompleksnih in nepredvidljivih situacijah, ki jih prinašata likovna in vizualna stvarnost v smislu priprave in realizacije konceptov oz. konkretnih likovnih materializacij, • sposoben svoje pedagoške ter didaktične odločitve in postopke utemeljevati z racionalnimi, strokovno in raziskovalno utemeljenimi argumenti, • sposoben kognitivnega in čustvenega poglabljanja v vsebinske dimenzije likovne stvarnosti in komunikacije, • zaposljiv kot učitelj likovne umetnosti v osnovni ali srednji šoli ob končani 2. stopnji Likovne pedagogike.

V okviru univerzitetnega dodiplomskega študijskega programa 1. stopnje Likovna pedagogika bodo študentje pridobili spodaj navedene splošne kompetence: - sintetično analitično, ustvarjalno mišljenje in reševanje problemov; - etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki; - kooperativnost, delo v skupini; - razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti; - uporaba znanja v praksi; - avtonomnost v strokovnem delu, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost, (samo)evalviranje in prizadevanje za kakovost; - splošna razgledanost, temeljna sposobnost sporazumevanja s strokovnjaki drugih strokovnih in znanstvenih področij; - iniciativnost/ambicioznost, vrednota stalnega osebnega in strokovnega napredovanja; - občutljivost (osveščenost) za naravno in družbeno okolje, nacionalno kulturo, dediščino, identiteto, multikulturnost in nediskriminativnost; - temeljna informacijska pismenost, uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije; - organizacijske in vodstvene sposobnosti in spretnosti v vzgoji in izobraževanju; - sposobnost za upravljanje s časom, za samostojno načrtovanje; - poznavanje socialnih sistemov, posebej procesov v vzgoji in izobraževanju; - občutljivost/odprtost za ljudi in socialne situacije; - poznavanje razvojnih zakonitosti, razlik in potreb posameznika; - temeljna usposobljenost za raziskovanje v vzgoji in izobraževanju; - poznavanje institucionalnih okvirov dela (zahtev, zakonodaje, dokumentacijskih potreb, pravni vidiki vzgojno-izobraževalnega dela); - temeljno znanje o vzgojnih in izobraževalnih konceptih, njihovih filozofskih in zgodovinskih temeljih; - temeljno znanje o naravi likovne in umetniške stvarnosti, védenje o njenih filozofskih in zgodovinskih temeljih; - razumevanje individualnih vrednot in vrednostnih sistemov.

V okviru univerzitetnega dodiplomskega študijskega programa 1. stopnje Likovna pedagogika bodo študentje pridobili naslednje predmetno specifične kompetence: - temeljno poznavanje in razumevanje razvojnih značilnosti, razlik in potreb, celostno pojmovanje otroka; - temeljno poznavanje vsebine in metodike področja; - sposobnost za reševanje konkretnih manjših delovnih problemov z uporabo osnovnih znanstvenih metod in postopkov; - poznavanje, razumevanje in uporaba kurikularnih teorij ter vsebinskih in didaktičnih zakonitosti pouka v osnovni šoli na področju likovne umetnosti ob mentorjevem vodenju; - razumevanje in uporaba temeljnih specialno didaktičnih znanj za doseganje kurikularnih ciljev v osnovni šoli; - koherentno obvladanje temeljnega znanja in ob pomoči sposobnost povezovanja znanja z različnih področij in aplikacije; - zmožnosti uporabe širokega spektra strategij poučevanja in učenja glede na potrebe učencev ob mentorjevi pomoči; - razvoj temeljnih veščin in spretnosti v uporabi znanja na določenem strokovnem področju; - interdisciplinarno povezovanje vsebin ob mentorjevem vodenju; - pedagoško vodenje posameznika, oddelka in/ali skupine ob pomoči mentorja; - organiziranje aktivnega in samostojnega učenja; - usposobljenost za pomoč pri preverjanju in ocenjevanju znanja in dosežkov učencev, ter sooblikovanje povratnih informacij; - poznavanje odnosov med vzgojno izobraževalno institucijo in socialnim okoljem ter sooblikovanje celovite ocene potreb posameznika oz. skupine, njihovih močnih in šibkih področij ob upoštevanju okoljskih dejavnikov (fizičnih, socialnih, kulturnih); - poznavanje postopkov in principov svetovalnega dela in načrtovanje ter izvajanje (ob pomoči) intervencijskih programov; - soustvarjanje spodbudnega učnega vzdušja, medsebojnih odnosov ter učinkovito razreševanje disciplinskih problemov; - uporaba temeljne informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na določenem strokovnem področju itd.; - sodelovanje s starši; - zmožnost vzpostavljanja partnerskega odnosa z drugimi uporabniki oz. skupinami (starši, lokalna skupnost, svetovalne službe, gospodarstvo ipd.); - sodelovanje v razširjenih programih osnovne šole (npr. podaljšano bivanje, krožki, mreže šol, mednarodno sodelovanje…); - komuniciranje s strokovnjaki iz različnih vzgojno-izobraževalnih področij; - zavzemanje za take spremembe sistema, ki zagotavljajo osnovne pravice in potrebe uporabnika oz. skupine.

V univerzitetni študijski program prve stopnje Likovna pedagogika se lahko vpiše, kdor je opravil splošno maturo ali je pred 1. 6. 1995 končal kateri koli štiriletni srednješolski program, kdor je opravil poklicno maturo v katerem koli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih programov: umetnostna zgodovina ali likovna teorija. Izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi. Kandidat mora poleg omenjenega imeti tudi uspešno opravljen preizkus likovnih sposobnosti.

V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na: - uspeh pri preizkusu likovni sposobnosti (50 %) - splošni uspeh pri maturi, poklicni maturi oziroma zaključnem izpitu (40 %) - splošni uspeh v 3. in 4. letniku (10 %).

Študenti univerzitetnih študijskih programov likovne pedagogike ter sorodnih študijskih programov s področja likovne umetnosti, likovne pedagogike, arhitekture ter študenti ustreznih tujih univerzitetnih študijskih programov, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc ter se jim lahko kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa, lahko na podlagi preedloženih dokazil in ob izpolnjevanju pogojev za vpis v univerzitetni študijski program prve stopnje Likovna pedagogika preidejo v ustrezen letnik univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Likovna pedagogika. Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati po programu.

V procesu izobraževanja na podiplomskem študiju se študentom lahko priznajo znanja in spretnosti, pridobljene pred vpisom v različnih oblikah formalnega izobraževanja, ki jih študent izkaže s spričevali in drugimi listinami, iz katerih je razvidna vsebina in obseg vloženega dela študenta. Obseg in vsebino formalno in neformalno pridobljenih znanj bomo ovrednotili po sistemu ECTS v obsegu 30 ECTS, kar lahko nadomestijo kandidati z obveznostmi pri izbirnih predmetih.

Za uspešno dokončanje študija je potrebnih usvojenih 240 ECTS.