Senat za akreditacijo pri Svetu republike Slovenije za visoko šolstvo je dne 5. oktobra 2007 dal soglasje k uvedbi študijskega programa 1. stopnje Pravo.

Pogoji za napredovanje študentov so v Študijskem programu Pravo naslednji: a. Pogoji za napredovanje iz prvega v drugi letnik Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu najmanj 45 kreditnih točk ECTS iz nabora predmetov prvega letnika. Za napredovanje mora obvezno opraviti izpitne obveznosti pri predmetih: 1. Pravoznanstvo (8 ECTS), 2. Ustavno pravo (9 ECTS), 3. Rimsko pravo (8 ECTS), 4. Pravni sistem in institucije EU (7 ECTS). b. Pogoji za napredovanje iz drugega v tretji letnik Za napredovanje iz drugega v tretji letnik mora študent opraviti študijske obveznosti prvega letnika (v obsegu 60 ECTS) in študijske obveznosti drugega letnika v obsegu najmanj 38 kreditnih točk ECTS. Obvezno mora opraviti izpitne obveznosti pri naslednjih predmetih drugega letnika: 1. Družinsko in dedno pravo (7 ECTS). 2. Stvarno pravo (6 ECTS). 3. Civilno procesno pravo (8 ECTS). 4. Obligacijsko pravo (8 ECTS).

Diplomanti imajo možnost, ki jo večinoma vsi izkoriščajo, nadaljevanja študija na drugi stopnji pravnih programov, prav tako pa tudi na drugi stopnji drugih družboslovnih in humanističnih programov (poslovnega prava in managementa, delovnopravnih in organizacijskih ved, varnosti, ekonomije itd). Diplomanti pretežno nadaljujejo študij na področju prava, in zaključijo še drugo bolonjsko stopnjo, da lahko pristopijo k opravljanju pravniškega državnega izpita in imajo dostop do vseh delovnih mest pravniškega poklica. Predvsem slednje je pomembno in to dejstvo izrazito vpliva na odločitev diplomantov, ali naj nadaljujejo študij na drugi stopnji ali ne. To izhaja tudi iz študentskih anket. Nadaljevanje študija na Magistrskem študijskem programu druge stopnje Prava je prioriteta. V manjšini se študentje odločajo za drugo bolonjsko stopnjo na drugih, predvsem družboslovnih programih. V vsakem primeru je diplomantom Študijskega programa Pravo zagotovljena možnost nadaljnjega izobraževanja tako na PF kot tudi (po pravilih o prehodih) na drugih visokošolskih ustanovah in programih.

Študijski program Pravo traja tri leta in je oblikovan kot enovit študij z naborom predmetov, ki diplomantu omogočajo uporabo temeljnih pravnih znanj, ki mu omogočajo zaposlitev v gospodarstvu in upravi. Z diplomo prve stopnje diplomant ne more pristopiti k opravljanju pravniškega državnega izpita, lahko pa opravlja nekatere pomožne posle v pravosodju (npr. različni sodni referenti oz. sodniški pomočniki). Pravniki z diplomo prve stopnje se po triletnem študiju lahko zaposlujejo v gospodarstvu, v upravi in v pravosodju pri opravljanju manj zahtevnih pravniških del. Lahko pa nadaljujejo študij na Magistrskem študijskem programu druge stopnje Pravo. Tam nadgradijo pravniška znanja s poglabljanjem obstoječih, na prvi stopnji pridobljenih znanj, dodajajo znanja, ki jim omogočajo razvoj pravne veščine pravnika. S tem pridobijo potrebna znanja za pristop k opravljanju pravniškega državnega izpita, ki je osnova za vsa klasična in temeljna delovna mesta pravnikov, predvsem na celotnem področju pravosodja in samostojnih pravniških poklicev. Podatki o zaposljivosti osvetljujejo različne vidike zaposlovanja pravnikov z diplomo Študijskega programa Pravo. Diplomanti Študijskega programa Pravo so v veliki meri zaposljivi na področju negospodarstva, predvsem v okviru organov pravosodja ter javne uprave. Te dejavnosti predvsem naslednje: - sodstvo (vključujoč tožilstvo, pravosodno upravo, upravo za izvrševanje kazenskih sankcij, pravobranilstvo itd., vključujoč odvetništvo, ki prav tako deluje za subjekte s področja negospodarstva); - dejavnost javne uprave in obrambe; - dejavnost obvezne socialne varnosti; - dejavnost državne uprave ter ekonomska in socialna politika skupnosti; - posebne dejavnosti za celotno družbeno skupnost; - izobraževanje; - zdravstvo in socialno varstvo; - kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti. Področje pravosodja je področje, kjer sicer delujejo najbolj tipični pravniški poklici; diplomanti Študijskega programa Pravo se sicer ne morejo zaposlovati na delovnih mestih, kjer se zahteva pravniški državni izpit (kajti k temu lahko pristopijo samo diplomanti, ki izpolnjujejo pogoj petih let študija prava oz. prve in druge bolonjske stopnje prava, ali enovit petletni študij prava), lahko pa se zaposlujejo na drugih delovnih mestih, ki običajno ne zahtevajo samostojnega odločanja, vključujejo pa manj zahtevno delo s strankami (delovna mesta različnih referentov in pomočnikov v pravosodnih organih, delovna mesta v sodnem registru, zemljiški knjigi, podporna dela različnih sodnih oddelkov, npr. centralni oddelek za izvršbo itd.). Tudi v odvetništvu lahko zasedajo delovna mesta, za katera se ne zahteva opravljen pravniški državni izpit (npr. za zastopanje strank). Področje javne uprave je dejavnost, v kateri se pravniki pogosto zaposlujejo, in sicer tudi na tista delovna mesta, ki zahtevajo samostojno odločanje ter obvladovanje veščin pisnega in ustnega komuniciranja v postopkih s strankami, predvsem v upravnem postopku. Študijski program Pravo daje diplomantom široke in kakovostne kompetence, zato imajo dobre možnosti za zaposlovanje, ne le v gospodarstvu, temveč tudi izven njega. Pridobljene kompetence in izboljšane spretnosti komuniciranja jim omogočajo prevzemanje različnih pomembnejših funkcij v malih, srednjih in večjih gospodarskih družbah. Diplomanti se zaposlujejo tudi v javni upravi, revizorskih družbah, svetovalnih družbah, javnih zavodih, javnih podjetjih itd. Po statističnih podatkih se diplomanti PF zaposlujejo v naslednjih gospodarskih dejavnostih: - finančne in zavarovalniške dejavnosti; - poslovanje z nepremičninami; - kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo; - rudarstvo; - predelovalne dejavnosti; - promet in skladiščenje; - oskrba z električno energijo, plinom in paro; - oskrba z vodo; - ravnanje z odplakami in odpadki; - saniranje okolja; - gradbeništvo; - gostinstvo; - trgovina; - informacijske in komunikacijske dejavnosti; - vzdrževanje in popravila motornih vozil; - informacijske in komunikacijske dejavnosti; - strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti itd.

Način preverjanja in ocenjevanja znanja je na Univerzi v Mariboru enotno urejen s Statutom Univerze v Mariboru in s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41 AG s spremembami in dopolnitvami. S pravilnikom in učnimi načrti predmetov so za vsako učno enoto določenega študijskega programa navedene oblike preverjanja in ocenjevanja študentov. Spodbujajo se načini sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja, s tem pa se študentom omogoča sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Vsi učni načrti so javno objavljeni v katalogu bolonjskih predmetov. Študentje lahko spremljajo rezultate pristopov k izpitom prek AIPS-a in v okviru varstva osebnih podatkov na oglasni deski PF ter na spletni strani PF.

Temeljni cilj Študijskega programa Pravo je izoblikovati profil strokovnjaka, ki bo sposoben za samostojno delo na tistih področjih prava, kjer se ne zahteva poglobljeno pravno znanje oz. pravniški državni izpit. Študij prava na prvi stopnji je torej vsebinsko zaokrožena celota, ki naj izobrazi pravne strokovnjake, zaposljive na tistih delovnih mestih, za katera se poleg splošne pravne izobrazbe zahtevajo tudi aplikativna znanja, ki omogočajo konkretno urejanje določenih pravnih razmerij in reševanje manj zahtevnih pravnih vprašanj (npr. sodni referenti, poslovni sekretarji in pravni pomočniki v notariatu, odvetništvu, upravni referenti, splošni pravniki v gospodarstvu). Temeljni cilji Študijskega programa Pravo so glede na navedeno naslednji: - usposobiti študenta prava za prenos in uporabo teoretičnega znanja v praksi in reševanje strokovnih problemov; - izobraziti študenta prava za samostojno, strokovno-kritično in odgovorno delo v pravniškem poklicu; - zagotoviti študentu prava potrebna znanja za razumevanje delovanja sistema pravosodja, državne uprave in drugih pomembnih pravnih institucij; - posredovati študentu prava potrebna znanja za razumevanje pravnih podlag za delovanje gospodarskega sistema in gospodarskih subjektov; - zagotoviti študentu prava poleg splošnih vsebin tudi pridobitev posebnih znanj na ožjih področjih prava; - razviti zavest o pomenu prava kot instrumentu za urejanje družbenih razmerij; - razviti občutek za pravičnost in poklicno etiko; - razviti občutek za pravilno dojemanje in interpretiranje pravnih norm; - naučiti študenta prava pravilne uporabe pravnih virov glede na vsebino konkretnega razmerja; - razviti pri študentu prava kritičen odnos do družbenih dogajanj; - usposobiti študenta prava za iskanje novih virov znanja in uporabo znanstvenih metod; - usposobiti študenta prava v retoričnih spretnostih; - usposobiti študenta prava za kulturen dialog; - izobraziti pravnika za komuniciranje in sporazumevanje z osebami v stroki in osebami nepravniških poklicev (med strokami) ter spodbujati mobilnost študentov prava; - omogočiti študentu, da si s svojo odločitvijo pri izbiri pravnih vsebin iz sklopa izbirnih predmetov uspešno oblikuje strokovni profil; - naučiti študenta prava uporabe relevantnih baz podatkov s pravnimi vsebinami.

Glede na temeljne cilje Študijskega programa Pravo diplomanti pridobijo naslednje splošne kompetence: - zmožnost samostojnega, odgovornega in kreativnega dela v poklicu, - zmožnost pravilne uporabe pravnih virov (zakonov, uredb, mednarodnih aktov, direktiv, podzakonskih predpisov, sodnih odločb, avtonomnih virov prava itd.) glede na vsebino konkretnega razmerja, - zmožnost sprejemanja odločitev pri oblikovanju in reševanju sporov v zvezi s temi razmerji, - zmožnost učinkovitega ustnega in pisnega izražanja ter komuniciranja o pravnih vsebinah, - poznavanje sistema, pristojnosti in delovanja institucij pravosodja in državne uprave, - zmožnost analiziranja primerjalnih pravnih virov, - zmožnost kritičnega mišljenja in kritičnega odnosa do različnih družbenih dogajanj, - zmožnost znanstveno-raziskovalnega dela, - zmožnost učinkovitega uporabljanja računalniških baz podatkov s pravnimi vsebinami pri iskanju pravnih virov, teoretičnih stališč in sodne prakse.

Diplomanti Študijskega programa Pravo pridobijo naslednje predmetno-specifične kompetence: - zmožnost prenosa teoretičnega znanja v prakso pri reševanju strokovnih pravnih vprašanj; - poznavanje teorije države in prava, pravnega sistema in institucij v Republiki Sloveniji in EU; - zmožnost pravilne uporabe pravnih virov gleda na pravila argumentacije, kot so: poseben zakon velja pred splošnim, kasnejši zakon velja pred prejšnjim, analogna uporaba pravil ipd., - zmožnost kvalitetne predstavitve sistema organizacije države in EU uporabnikom prava; - razumevanje delovanja in odnosa med institucijami EU, kar pomeni poznavanje pristojnosti pri uveljavljanju pravic; - poznavanje odnosa prava EU do nacionalnega prava, kar pomeni poznavanje hierarhije pravnih virov; - poznavanje sistema civilnega materialnega prava kot sklopa različnih pravnih disciplin (stvarno pravo, dedno pravo, obligacijsko pravo, družinsko pravo itd.) ter civilnega procesnega prava. Diplomanti so torej usposobljeni za: pripravo ponudbe, izjave o sprejemu ponudbe, vabila k ponudbi, razpisa javne dražbe, sestavo pogodbe, izpolnitev menice, sestavo odškodninskih zahtevkov ipd., pripravo zemljiškoknjižnega predloga, pregled in ocenitev zemljiškoknjižnega stanja, poznavanje postopka za urejanje meja zemljiških parcel ipd., pripravo oporoke, ugotavljanje nujnega dednega deleža ipd., pripravo enostavnejših tožb, odgovorov na tožbo, pripravljalnih vlog ipd., poznajo gospodarsko pravo kot sistem pravil, s katerimi je urejen status gospodarskih subjektov, poznajo specifične gospodarskopravne posle (priprava osnutka akta o ustanovitvi gospodarske družbe, registracija ustanovitve, sprememb oz. prenehanja gospodarskega subjekta ipd.), priprava osnutka predloga za začetek stečaja, likvidacije oz. prisilne poravnave ipd. Usposobljeni so za reševanje problematike na področju konkurenčnega prava, registracijo pravic industrijske lastnine (npr. izdelava prijave za registracijo blagovne in storitvene znamke), razumevanje pravil trga vrednostnih papirjev, pripravo gospodarske pogodbe ipd.; - poznavanje kazenskega prava v institucionalnem, materialnopravnem in procesnopravnem smislu (priprava kazenske ovadbe, zasebne tožbe, odškodninskega zahtevka oškodovanca, poznavanje in razumevanje zakonskih znakov posameznih kaznivih dejanj ipd.); - poznavanje delovnega prava in socialne varnosti (priprava pogodbe o zaposlitvi ter drugih aktov, izvajanje disciplinskih postopkov, sodelovanje v sindikatih ipd., poznavanje postopka za uveljavljanje pravic socialnega, zdravstvenega in pokojninskega varstva ter priprava aktov v tej zvezi ipd.); - poznavanje sistema javne uprave in upravnega prava, vključno z upravnimi postopki; - poznavanje matičnih evidenc ter pridobivanje izpiskov iz teh evidenc; - priprava vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja, razumevanje pomena lokacijske informacije ipd.; - poznavanje mednarodnega javnega prava kot sklopa pravil, ki urejajo odnose med državami, in poznavanje vloge, sistema delovanja in strukture mednarodnih organizacij (npr. Organizacije združenih narodov); - poznavanje tuje pravne terminologije (priprava pogodbe, vloge, ponudbe oz. drugih zapisov v tujem jeziku).

V Univerzitetni študijski program »Pravo« se lahko vpiše, kdor je opravil splošno maturo ali je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

V primeru, da se sprejme Sklep o omejitvi vpisa, so pogoji naslednji: a) Kandidati, ki uspešno zaključijo maturo, so izbrani glede na: - splošni uspeh pri maturi - 60 % točk, - splošni uspeh v tretjem in četrtem letniku - 40 % točk. b) Kandidati, ki so pred 1. 6. 1995 končali katerikoli srednješolski program, so izbrani glede na: - splošni uspeh pri zaključnem izpitu – 60 % točk, - splošni uspeh v tretjem in četrtem letniku – 40 % točk.

Prehodi med študijskimi programi so mogoči skladno z Zakonom o visokem šolstvu ter Merili za prehode med študijskimi programi in drugimi predpisi. Kandidati se po Merilih za prehode med študijskimi programi vpišejo: - v drugi ali višji letnik Univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Pravo, kadar gre za prenehanje izobraževanja po prvem študijskem programu in nadaljevanje študija po tem študijskem programu iste stopnje, ali vpis visokošolskega diplomanta v nov študijski program na isti stopnji. Prehajajo lahko s področja pravo (0421) in sorodnih področij: poslovne in upravne vede (0488), družbene vede (0388) in varovanje (1032). Prehodi iz višješolskih strokovnih programov niso možni. Prehod je mogoč, če kandidat izpolnjuje naslednje pogoje: - izpolnjuje pogoje za vpis v 1. letnik Univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje »Pravo«; - prehaja s študijskega programa, ki ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov; - se mu lahko po merilih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa, tj. Univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Pravo. Ob prehodu iz enega študijskega programa v drugi študijski program odloča pristojna komisija senata fakultete, na kateri namerava kandidat nadaljevati študij.

Kandidatom se v procesu izobraževanja na Študijskem programu Pravo lahko, na osnovi določil Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom v študijski program, priznajo znanja in spretnosti, pridobljena pred vpisom v različnih oblikah formalnega izobraževanja, ki jih študent izkaže s spričevali in drugimi listinami. Obseg in vsebina vloženega dela se ovrednotita po sistemu ECTS do največ 30 kreditnih točk ECTS, ki lahko nadomestijo primerljive obveznosti po predvidenem študijskem programu Študijskega programa Pravo. Kandidatom se v procesu izobraževanja na Študijskem programu Pravo prizna izpolnjevanje obveznosti na podlagi predloženih listin iz naslova neformalnega izobraževanja oz. opravljenega strokovnega dela (projekt, elaborat in znanstveni ter strokovni članki). Obseg in vsebina vloženega dela se ovrednotita po sistemu ECTS do največ 30 kreditnih točk ECTS, ki lahko nadomestijo obveznosti pri izbirnih predmetih Študijskega programa Pravo. Kandidat poda vlogo za priznavanje znanj Komisiji za študijske zadeve Senata Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Znanja se lahko priznajo v celoti, delno ali pa se ne priznajo. Če se priznajo delno, se študentu določi delni izpit iz poglavij, ki jih določi nosilec predmeta.

Študijski program Pravo študent konča, ko opravi vse študijske obveznosti v obsegu 180 kreditnih točk ECTS (opravi vse izpite, ki jih določa Študijski program Pravo).