SLO | EN
PRD-v18

2

Magistrski študij

2 (druga)

8 (8)

0000664

7

2025/26

21 ECTS 120 ECTS

mag. prav.
magister prava
magistrica prava

LL.M.
Master of Laws

04 – Poslovne in upravne vede, pravo

0421 – Pravo

5 – Družbene vede

dr. RENATO VRENČUR, univ. dipl. prav.

Študijski program druge stopnje Pravo traja dve študijski leti (štiri semestre) in obsega 120 kreditnih točk ECTS. Posamezen letnik študijskega programa obsega 60 ECTS, semester pa 30 ECTS. Individualno raziskovalno delo je ovrednoteno z 10 ECTS in magistrska naloga z 20 ECTS. V času študija mora študent opraviti obveznosti pri 14 predmetih (obvezni in izbirni predmeti) in individualno raziskovalno delo ter magistrsko nalogo.

PRAVO V MARIBORU

Pravna fakulteta Univerze v Mariboru je danes priznano središče pravne znanosti na področju evropskega, civilnega in procesnega prava.

IZVRSTNOST

Pravna fakulteta ima odlične profesorje, raziskovalce, sodelavce, zunanje podpornike ter seveda izvrstne študente.

PREPOZNAVNOST PROFESORJEV

Naši profesorji komentirajo vse pomembnejše sistemske zakone od ZGD do kazenskega zakonika in tudi aktualno družbeno dogajanje.

DOBRIH PRAVNIKOV NI NIKOLI ODVEČ

Potreba po (dobrih) pravnikih ne pojenja.

PROJEKTI

Z razpredeno mednarodno mrežo partnerskih institucij je danes fakulteta z mnogimi medn. raziskovanimi projekti vpeta v najširši razisk. prostor.

PRAVNIŠKI DRŽAVNI IZPIT

Diplomant, ki konča B2 Prava, lahko pristopi k potrebni praksi in nato k pravniškemu drž. izpitu, če je pred tem končal prvostopenjski prog. prava.

Diplomant, ki konča drugo stopnjo študija Prava, lahko pristopi k potrebni praksi in nato k pravniškemu državnemu izpitu, če je pred tem končal prvostopenjski program prava v obsegu 180 ECTS. Študijski program druge stopnje Pravo temelji na znanju in kompetencah, pridobljenih na univerzitetnem programu prava oziroma sorodnih programih, s katerih je omogočen vpis / prehod na študijski program druge stopnje Pravo. Študijski predmeti ponujajo znanja in rešitve, ki so njihova nadgradnja in del vertikalne gradnje gledano v celoti; torej v vseh petih letih študija. Povezanost med predmeti ostaja v okviru temeljnih pravnih področij in interdisciplinarnih predmetov, hkrati pa program gradi naprej, predvsem v smeri pridobivanja novih kompetenc: to je predvsem pravnih veščin in metodologije osvajanja razumevanja ter aplikacije prava. Študijski predmeti na študijskem programu druge stopnje Pravo so zasnovani tako, da študentom prava, tako tistim, ki so zaključili univerzitetni študij prava, kot tudi tistim, ki so zaključili pravu soroden program (pa pod pogoji vpisa oziroma prehoda študirajo pravo na drugi stopnji), ponujajo horizontalno povezano pridobivanje pravnih znanj in veščin, ki jih lahko uporabljajo na vseh področjih prava. Horizontalna zasnova se iz zasnove metodoloških predmetov širi na nabor izbirnih predmetov, med katerimi študent sam izbira in tako sam skuša oblikovati svoj profil. Na drugi stopnji študija prava študent pridobiva potrebna pravna znanja na posebnih interdisciplinarnih področjih. Slednje omogoča tako nabor obveznih, kot tudi nabor izbirnih predmetov. Poudarjeno je usposabljanje študentov za raziskovalno delo in oblikovanje polivalentnega pravnika, ki bo usposobljen opravljati pravniški poklic na vseh področjih, tako klasična pravniška opravila kot tudi opravila, ki so posredno povezana s pravom glede na poznavanje splošnih družboslovnih znanj ter pravnih veščin.

Besedilo o sprejetju

Senat za akreditacijo pri Svetu republike Slovenije za visoko šolstvo je dne 5. oktobra 2007 dal soglasje k uvedbi študijskega programa druge (mag./2 l.) stopnje Pravo Pravne fakultete Univerze v Mariboru.

Pogoji za napredovanje po študijskem programu

Za napredovanje v 2. letnik mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu najmanj 45 kreditnih točk ECTS iz nabora predmetov prvega letnika, pri čemer mora obvezno opraviti izpit pri naslednjih predmetih: 1. Civilno materialno pravo: izbrane teme, 2. Civilno procesno pravo: izbrane teme ter 3. Ustavno in upravno pravo ter sistem EU: izbrane teme.

Možnosti za nadaljevanje študija

Diplomant študijskega programa za pridobitev magistrske izobrazbe 2. stopnje lahko nadaljuje z doktorskim študijem na študijskih programih 3. stopnje skladno s pogoji, ki jih določi visokošolski zavod, ki razpisuje doktorski študijski program.

Možnosti za zaposlitev

Drugostopenjski program Pravo diplomanta pripravi na pridobivanje potrebnih izkušenj, ki ga lahko dokončno oblikujejo v trdnega pravnika, kot ga potrebuje družba in družbenopolitično okolje ne glede na to, ali ta deluje v katerikoli sferi oblasti, gospodarstvu, negospodarskih dejavnostih itd. Zato se v programu druge stopnje študija prava nadgrajujejo pravniška znanja s poglabljanjem obstoječih, na prvi stopnji pridobljenih znanj. Program omogoča oblikovanje polivalentnega pravnika, ki je usposobljen opravljati pravniški poklic na vseh področjih, tako klasična pravniška opravila kot tudi druga, pri čemer stremi k izoblikovanju kreativnega pravnika, ki bo izoblikovan tudi kot osebnost, z zmožnostjo etične presoje svojih ravnanj in ravnanj drugih, trdno in pokončno držo, ki je mogoča zgolj ob zadostnem dojemanju in razumevanju prava ter pravnih veščin. Pričakovati je, da se bodo magistri študijskega programa druge stopnje Pravo zaposlovali predvsem na delovnih mestih: sodnik, tožilec, odvetnik, notar, pravni svetovalec, strokovni sodelavec v pravosodnih organih, izvršitelji itd. Zaposlovali se bodo tudi na delovnih mestih: visoki državni uradniki, visoki uradniki interesnih organizacij, direktorji družb, davčni inšpektor, davčni svetovalec, finančni svetovalec, svetovalec za nepremičnine itd.

Načini ocenjevanja

Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje učnih izidov so določeni z učnimi načrti ter splošnimi akti UM ter PF. Ta pravila so javno dostopna, torej niso na voljo samo študentom. Študentom so prosto dostopne tudi informacije o: - razpisanih temah diplomskih (magistrskih) nalog; - postopkih v zvezi z diplomskimi (magistrskimi) nalogami.

Temeljni cilji študijskega programa

Študijski program Pravo zasleduje cilj nadgraditi znanje pozitivnega prava, pridobljeno na prvi stopnji, z znanstveno-pravno metodo in poglobljenim študijem prava ter tudi s poudarkom na praktični aplikaciji prava in pripravi na pravniški državni izpit. Na Študijskem programu Pravo je velika pozornost namenjena znanstveni metodi pri izdelavi magistrske naloge in teoriji oz. poglobitvi nekaterih temeljnih pravnih področij in povezavi z drugimi mejnimi znanostmi oz. vključitvi v mednarodnopravne dimenzije. Le študij obeh stopenj prava daje možnost za kakovostno opravljanje najzahtevnejših pravnih nalog tako v pravosodju kot v državni upravi in tudi gospodarstvu. Temeljni cilji Študijskega programa Pravo so upoštevaje navedeno naslednji: - poglabljanje znanja oz. nadgradnja pravnih vsebin, pridobljenih na Univerzitetnem študijskem programu prve stopnje Pravo, ter posredovanje novih pravnih vsebin, - izobraziti študenta prava za najzahtevnejše samostojno, strokovno-kritično in odgovorno delo v pravniškem poklicu, - usposobiti študenta prava za znanstveno-raziskovalno delo na področju prava z uporabo znanstveno-raziskovalnih metod, - zagotoviti študentu poglobljena znanja iz vsebin gospodarskega prava, - usposobiti študenta prava za pravniški državni izpit, - zagotoviti študentu prava poglobljena znanja na temeljnih in ožjih področjih prava, - zagotoviti študentu prava poglobljena znanja o sistemu sodnega varstva, - utrditi in nadgraditi zavest o pomenu prava kot instrumentu za urejanje družbenih razmerij, - posredovati študentu prava poglobljena znanja o pomembnih prvinah filozofije in teorije prava, - nadgraditi študentove retorične spretnosti, - utrditi in nadgraditi občutek za pravilno dojemanje in interpretiranje pravnih norm ter za pravičnost in poklicno etiko, - posredovati študentu prava potrebna znanja o pravnih metodah in veščinah ter spodbujati mobilnost študentov prava, - omogočiti študentom, da si z odločitvijo pri izbiri pravnih vsebin iz sklopa izbirnih predmetov uspešno oblikujejo strokovni profil.

Splošne kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Glede na temeljne cilje programa bodo diplomanti študijskega programa druge stopnje Pravo pridobili naslednje splošne kompetence: - zmožnost samostojnega in kreativnega dela ter obvladovanja najzahtevnejših nalog v poklicu, - zmožnost sprejemanja odločitev pri reševanju najzahtevnejših strokovnih pravnih vprašanj ter oblikovanju najzahtevnejših pravnih razmerij, - zmožnost najkakovostnejšega ustnega in pisnega komuniciranja o pravnih vsebinah, - zmožnost znanstvenoraziskovalnega dela na področju prava z obvladovanjem ustreznih znanstvenoraziskovalnih metod, - sposobnost etične refleksije in zavezanosti profesionalni etiki, - sposobnost za delo v skupini, - sposobnost komuniciranja v mednarodnem okolju, - zmožnost oblikovanja kritičnega odnosa in mišljenja do različnih družbenih dogajanj, - obvladovanje zahtevnih pravnofilozofskih in pravnoteoretičnih vsebin, - zmožnost najkakovostnejšega analiziranja primerjalnih pravnih virov.

Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Predmetno specifične kompetence pa so naslednje: • poglobljeno poznavanje vsebin iz temeljnih pravnih ved: - pravnofilozofske vsebine (pozna temeljne teorije o naravi prava), - teorija države in prava (obvladuje teorijo organizacije države), - etika in pravo (pridobi sposobnost reševanja etičnih dilem v pravu), - pravna informatika (obvladuje uporabo informacijskih tehnologij v pravu), • poglobljeno poznavanje evropskega prava: - obvladuje sistem sodnega varstva v EU, ustavno pravo EU, pravo družb EU – svoboda ustanovitve sedeža, evropsko civilno pravo ter evropsko konkurenčno pravo, • obvladovanje pravnih metod in veščin: - obvladuje pogajalskih spretnosti, - obvladuje komuniciranja s strankami, - se usposobi in obvladuje učinkovito vodenje sodnih postopkov, - se usposobi in obvladuje zastopanje strank v sodnih postopkih in podobno, • poglobljeno poznavanje gospodarskega prava: - pravo družb – korporacijsko in koncernsko pravo (zna na primer izdelati zahtevne akte za ustanovitev, povezovanje ter statusno preoblikovanje gospodarskih družb), - gospodarsko pogodbeno pravo – avtonomni gospodarski posli (zna na primer uporabljati avtonomne vire gospodarskega pogodbenega prava), - bilančno pravo (zna analizirati računovodske izkaze v bilanci stanja in izkazu uspeha, razume računovodske standarde in tako dalje), • obvladovanje sklopa vsebin, ki se zahtevajo pri opravljanju pravniškega državnega izpita: - ustavno in upravno pravo (pripravi na primer ustavno pritožbo ter zahtevo za oceno ustavnosti), - civilno materialno in procesno pravo (zna na primer pripraviti vloge iz področja civilnih sodnih postopkov – tožbe, predloge v nepravdnem in izvršilnem postopku, negospodarske pogodbe…), - gospodarsko pogodbeno in statusno pravo (pripravi kompleksne gospodarske pogodbe; nominatne in inominatne, ustanovitvene akte za gospodarske družbe in podobno), - delovno in socialno pravo (pripravi na primer pogodbe in akte iz področja delovnega prava in socialne varnosti), - kazensko materialno in procesno pravo (pripravi ovadbo, zahtevo za preiskavo, obtožnico, pravno sredstvo, razume zakonske znake posameznih kaznivih dejanj…), • poglobljeno poznavanje posebnih področij mednarodnega javnega prava: - mednarodno kazensko pravo (pozna principe, pristojnosti in vlogo mednarodnih kazenskih sodišč, pravila o sodelovanju držav na področju kazenskega prava…), - diplomatsko in konzularno pravo (se usposobi za opravljanje diplomatskih in konzularnih zadev), • poglobljeno poznavanje posebnih področij civilnega, primerjalnega in javnega prava: - osebnostno pravo in medijsko pravo (pozna in pripravi pravna sredstva za varstvo osebnostnih pravic, kot so pravica do imena, časti, lastne podobe, telesne in spolne integritete in podobno), - zemljiškoknjižno pravo in nepremičninske evidence (zna na primer pripraviti najzahtevnejše zemljiškoknjižne predloge ter pogodbe o prenosu, ustanovitvi, spremembi in prenehanju knjižnih pravic), - izvršilno in nepravdno pravo (zna pripraviti najzahtevnejše akte v izvršilnem in nepravdnem postopku…), - primerjalno pravo in veliki pravni sistemi (zna na primer pripravite kompleksnejše primerjalnopravne analize).

Pogoji za vpis v program

V študijski program 2. stopnje PRAVO se lahko vpiše kandidat, ki je zaključil: - študijski program prve stopnje s področja prava (0421); - študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij: v okviru poslovnih in upravnih ved (0488): poslovne in upravne vede (0488), poslovodenje in upravljanje (0413); v okviru družbenih ved (0388): ekonomija (0311); ter varovanje (1032), če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 44 ECTS (te študijske obveznosti so: kazensko materialno pravo, kazensko procesno pravo, splošni del civilnega prava, stvarno pravo, obligacijsko pravo, družinsko in dedno pravo); - študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. junijem 2004, z drugih strokovnih področij: v okviru poslovnih in upravnih ved (0488): poslovne in upravne vede (0488), poslovodenje in upravljanje (0413); v okviru družbenih ved (0388): ekonomija (0311); ter varovanje (1032), če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 44 ECTS (te študijske obveznosti so: kazensko materialno pravo, kazensko procesno pravo, splošni del civilnega prava, stvarno pravo, obligacijsko pravo, družinsko in dedno pravo); - univerzitetni študijski program, sprejet pred 11.6.2004, z ustreznih strokovnih področij: pravo (0421). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom; - univerzitetni študijski program, sprejet pred 11.6.2004, z drugih strokovnih področij: v okviru poslovnih in upravnih ved (0488): poslovne in upravne vede (0488), poslovodenje in upravljanje (0413); v okviru družbenih ved (0388): ekonomija (0311); ter varovanje (1032). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 21 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija; - visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11.6.2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11.6.2004, z ustreznih strokovnih področij: pravo (0421). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom; - visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11.6.2004 in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11.6.2004, z drugih strokovnih področij: v okviru poslovnih in upravnih ved (0488): poslovne in upravne vede (0488), poslovodenje in upravljanje (0413); v okviru družbenih ved (0388): ekonomija (0311); ter varovanje (1022). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 21 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V primeru omejitve vpisa se skladno s tretjim odstavkom 41. člena Zakona o visokem šolstvu izbere kandidate glede povprečno oceno študija na prvi stopnji.

Merila za prehode med študijskimi programi

Po Merilih za prehode se lahko v študijski program 2. stopnje PRAVO vpišejo študenti študijskih programov 2. stopnje, s področij: - pravo (0421) in - sorodnih področij: poslovne in upravne vede (0488), družbene vede (0388) in varovanje (1032), ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in ki se jim lahko po kriterijih za priznavanje kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa. Študentom se v procesu priznavanja ugotovijo že opravljene študijske obveznosti, ki se jim lahko v celoti ali delno priznajo, ter določijo študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo zaključiti študij po novem študijskem programu.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom v študijski program

V procesu izobraževanja na drugi stopnji se študentom v skladu s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program priznajo znanja in spretnosti, pridobljene pred vpisom v različnih oblikah formalnega izobraževanja, ki jih študent izkaže s spričevali in drugimi listinami, iz katerih sta razvidna vsebina in obseg vloženega dela študenta. Obseg in vsebina vloženega dela se ovrednotita po sistemu ECTS do največ 30 kreditnih točk ECTS, ki lahko nadomestijo obveznosti pri izbirnih predmetih študijskega programa. Študentom se v procesu izobraževanja na drugi stopnji priznajo tudi znanja in spretnosti, pridobljene v okviru neformalnega izobraževanja oz. opravljenega strokovnega dela (projekt, elaborat, objave in druga avtorska dela). Obseg in vsebina vloženega dela se ovrednotita po sistemu ECTS do največ 30 kreditnih točk ECTS, ki lahko nadomestijo obveznosti pri izbirnih predmetih študijskega programa. Vloge za priznanje znanj in spretnosti (to so raziskovalne naloge, znanstveni in strokovni članki v priznanih strokovnih revijah, strokovni elaborati itd.), pridobljenih pred vpisom v program, bo PF obravnavala v skladu s predpisi. Kandidat poda vlogo za priznavanje znanj Komisiji za študijske zadeve Senata Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Znanja se lahko priznajo v celoti, delno ali pa se ne priznajo. Če se priznajo delno, se študentu določi delni izpit iz poglavij, ki jih določi nosilec predmeta.

Pogoji za dokončanje študija

Študijski program Pravo študent konča, ko opravi vse študijske obveznosti v obsegu 120 kreditnih točk ECTS (opravi vse izpite, ki jih določa Študijski program Pravo, in pripravi ter uspešno zagovarja magistrsko nalogo).