Študijski program je bil prvič akreditiran 20.4. 2009.

Napredovanje iz letnika v letnik je mogoče, če študent izpolni s študijskim programom in s Statutom UM, določene obveznosti. Pogoj za vpis v 2. letnik Za napredovanje iz 1. v 2. letnik mora študent opraviti obvezne predmete ter obveznosti letnika v obsegu najmanj 54 ECTS. V 2. letnik se lahko izjemoma vpiše tudi kandidat, ki iz upravičenih razlogov ni uspel opraviti predpisanih študijskih obveznosti v skladu s Statutom UM, pri čemer brez opravljene učne enote IRD 1 napredovanje iz 1. v 2. letnik v nobenem primeru ni mogoče. Pogoj za vpis v 3. letnik Za napredovanje iz 2. v 3. letnik mora študent opraviti vse obveznosti 1. letnika in obveznosti 2. letnika v obsegu najmanj 54 ECTS. V 3. letnik se lahko izjemoma vpiše tudi kandidat, ki iz upravičenih razlogov ni uspel opraviti predpisanih študijskih obveznosti v skladu s Statutom UM, pri čemer brez opravljene učne enote IRD 3 napredovanje iz 2. v 3. letnik v nobenem primeru ni mogoče. Vpis v višji letnik, če niso izpolnjeni pogoji Študentu, ki ni izpolnil vseh obveznosti, lahko Komisija za znanstveno raziskovalno dejavnost in podiplomski študij Pedagoške fakultete na njegovo prošnjo izjemoma odobri vpis v višji letnik, če ima izpolnjenih več kot polovico obveznosti (30 ECTS) in če obveznosti ni mogel izpolniti iz upravičenih razlogov in če je pričakovati, da bo obveznosti izpolnil do roka, ki mu ga določi komisija.

Doktorji znanosti s področja edukacijskih ved se lahko zaposlujejo na različnih področjih; v raziskovalnih in akademskih institucijah, v vladnih organizacijah (različna mesta v državni upravi s poudarkom na področju šolstva, izobraževanja in športa ipd.), v različnih javnih zavodih (zavod za šolstvo, osnovnih šolah, centrih obšolskih dejavnost) ter organizacijah, ki imajo neposreden stik z otroci. zahteva od izobraževanja učiteljev sistematično ter kakovostno izobrazbo, ki mora učitelja opremiti s poklicnimi in z raziskovalnimi kompetencami. V zadnjem času, v procesu prenove osnovnošolskega sistema v Sloveniji in v procesu priključevanja Evropski skupnosti narašča pomen pedagoško-didaktičnih znanj, teoretičnih izhodišč izobraževanja in prakse na elementarnem (razrednem) nivoju poučevanja. Da bi uspešno sledili razvoju šolstva v R Sloveniji in evropskim ter svetovnim trendom na področju izobraževanja učiteljev razrednega pouka, smo na podlagi smernic, ki jih podaja mednarodna standardna klasifikacija izobraževanja (International Standard Classification of Education »ISCED«, 1997: 35-36), kjer se področje izobraževanja učiteljev razrednega pouka uvršča v kategorijo usposabljanja učiteljev in edukacijskih znanosti (Teacher training and education science). Ker se dokaj velik primankljaj pri izvajalcih raziskav opravljenih s potrebnim znanjem kaže na tem področju utemeljujemo potrebo po doktorskemu študijskemu programu Edukacijske vedev R Sloveniji prav s tem. Pridobljena izobrazba bo kandidatom omogočila pridobitev znanj in izkušenj, s katerimi bodo usposobljeni za samostojno znanstveno-raziskovalno delo na bazičnem, razvojno-raziskovalnem in aplikativnem področju izobraževanja. Doktorji znanosti se bodo lahko zaposlovali v okviru raziskovalne in pedagoške dejavnosti na Univerzah in inštitutih. Doktorji znanosti bodo lahko opravljali delo na delovnih mestih asistentov, raziskovalcev in visokošolskih učiteljev.

Predvidene oblike preverjanja znanja in ocenjevanja so: - pisni izpit, - ustni izpit, - portfolijo, - seminarska naloga, - projekt, - doktorska disertacija. Na podiplomskem študiju je pri preverjanju in ocenjevanju poudarek na izkazu znanja in sposobnosti za samostojno raziskovalno delo pod mentorstvom predavateljev ter kritičnem ovrednotenju podane učne snovi pri uporabi v praktičnih primerih. Oblike, načini in struktura preverjanja in ocenjevanja znanja so podrobno predstavljeni in razvidni iz učnih načrtov predmetov. Pred začetkom študijskega leta se objavijo vse informacije glede oblike, načinov in strukture preverjanja in ocenjevanja pri posameznih predmetih.

Temeljni cilj podiplomskega doktorskega programa Edukacijske vede je kandidate usposobiti za samostojno mednarodno konkurenčno znanstveno-raziskovalno delo, za načrtovanje in razvijanje novih idej in iz njih izhajajočih rešitev v šolski praksi. Pri tem sistematično, skozi evalvacijo lastnega praktičnega dela, poglabljajo svoja spoznanja na področjih posameznih predmetnih didaktik in vzporedno skrbijo za sistematično razčlenjevanje problemov iz prakse, pri čemer se usposabljajo za njihovo timsko razreševanje. Program omogoča komponirati nova znanstvena spoznanja in aplicirati teoretična izhodišča v konkretne situacije. Osnovni cilj doktorskega študijskega programa Edukacijske vedeje torej usposabljanje znanstvenikov s področja edukacijskih znanosti, ki bodo sposobni razvijati in aplicirati novo znanje s tega področja. Gre za najvišji strateški nivo razvojnega in vodstvenega kadra v vseh strukturah pedagoških segmentov negospodarstva kot tudi državne uprave (ministrstva, agencije, inšpektorat, zavod za šolstvo ipd), znanstvenih inštitutov ter univerz. Doktorski študijski program bo omogočal uresničevanje naslednjih ciljev: - Vključevanje in samostojno vodenje znanstveno raziskovalnega dela. - Poglabljanje razumevanja teoretskih in metodoloških konceptov na področju vzgoje in izobraževanja. - Usposabljanje za samostojno razvijanje novega znanja in za reševanje najzahtevnejših strokovnih in znanstvenih problemov. - Kritično spremljanje (preizkušanje, izboljševanje) znanih dejavnikov ter oblikovanje novih rešitev znanstveno-disciplinarnega polja in prakse. - Usposabljanje za samostojno vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter vodenje raziskovalnih znanstvenih in/ali strokovnih projektov. - Razvijanje kritične refleksije, etične odgovornosti v raziskovanju in socialnih ter komunikacijskih zmožnosti za vodenje strokovnega in raziskovalnega dela.

Doktorski program Edukacijske vede bo omogočal pridobivanje naslednjih splošnih kompetenc: - vključevanje ter samostojno vodenje znanstveno raziskovalnega dela; - poglobljeno razumevanje teoretičnih konceptov področja – filozofski, sociološki, psihološki, pedagoški in antropološki vidiki; - vrhunsko razumevanje in obvladanje različnih raziskovalnih metod, postopkov in procesov, razvoj kritične in samokritične presoje; - sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic; - sposobnost uporabe znanja v praksi; - zmožnost avtonomno zastaviti, oblikovati in izvajati obsežen raziskovalni proces; - usposobljenost za samostojno razvijanje novega znanja, veščin, tehnik, praks in gradiv z raziskovalnim delom; - reševanje najzahtevnejših problemov s preizkušanjem in izboljševanjem znanih rešitev ter z oblikovanjem novih; - odzivanje na abstraktne probleme, ki širijo in na novo opredeljujejo obstoječe proceduralno znanje ozir. prakso; - zmožnost z izvirnim raziskovanjem ustvariti prispevek, ki širi meje znanja in je pomemben na nacionalni in mednarodni ravni; - zmožnost prepoznavanja problemov ter iskanje rešitev; - sodelovanje v kritičnih dialogih; vodenje in spodbujanje kompleksnih socialnih procesov znotraj poklicnega področja; - usposobljenost za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter znanstvenoraziskovalnihprojektov s širokega strokovnega in znanstvenega področja;-? zmožnost komunikacije s sodelavci in širšo (mednarodno) znanstveno skupnosjot ter družbo nasploh o svojem ekspertnem področju; - zmožnost kooperativnosti in dela v skupini; - iniciativnost/ambicioznost, vrednota stalnega osebnega in strokovnega napredovanja; - sposobnost za upravljanje s časom za samostojno načrtovanje; - zmožnost javnega predstavljanja in obrambe znanstvenih študij; - zmožnost v akademskih in strokovnih okoljih pospeševati socialni ali kulturni napredek družbe, ki je utemeljena na znanju; - zmožnost ustvarjalnega mišljenja in reševanja problemov; - poznavanje etike raziskovalnega dela in delovanje v skladu z njo.

Doktorski program bo izobrazil doktoranta, ki bo imel naslednje predmetno-specifične kompetence: - sistematično poznavanje in razumevanje utemeljitve (utemeljitev) in zgodovine (razvoja) vzgojno-izobraževalnih sistemov, teorije in teoretskih sklopov, znanstvenih paradigem; - sposobnost za odkrivanja in reševanja konkretnih pedagoških problemov z uporabo znanstvenih metod in postopkov; - zmožnost vodenja izvirnih raziskav na področju edukacijskih ved; - zmožnost izvajanja samostojnih, izvirnih in objavljivih raziskav na področju edukacijskih ved; - zmožnost kolaborativnega učenja, ustvarjalnega komuniciranja v raziskovalnem okolju, reševanja problemov ter sodelovanja v interdisciplinarnih raziskovalnih timih na področju edukacij;. - koherentno obvladanje znanja, sposobnost povezovanja znanja z različnih področij edukacije in aplikacije v šolski praksi ; - razumevanje splošne strukture temeljne edukacijske discipline ter povezanosti med njenimi poddisciplinami, - sposobnost umeščanja novih informacij in interpretacij v kontekst vzgoje in izobraževanja; - razumevanje in uporaba metod kritične analize in razvoja teorij ter njihova uporaba v reševanju konkretnih pedagoških problemov; - organizacijske in vodstvene sposobnosti in spretnosti v vzgoji in izobraževanju; - podrobno analiziranje in reflektiranje socialnih norm in odnosov znotraj izobraževalnih okolij, vodenje aktivnosti za njihovo spreminjanje ter posredovanje med akademskim raziskovanjem in družbenim okoljem - poznavanje socialnih sistemov, posebej procesov v vzgoji in izobraževanju; - kritičnost glede najširših implikacij uporabe znanja v konkretnih edukacijskih in poklicnih okoljih, pomoč pri pedagoškem vodenju posameznika, oddelka in/ali skupine; - razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na področju edukacijskih ved; - uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na področju raziskovanja vzgoje in izobraževanja.

Na 3. stopnjo študija Edukacijske vede se lahko vpiše kandidat, ki je zaključil: a) študijski program 2. stopnje; b)univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004; c) študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU, ali drug enovit magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 ECTS točkami; d) študijski program za pridobitev specializacije in pred tem visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti v obsegu 34 ECTS točk. Takim kandidatom se pred vpisom v študijski program določijo diferencialni izpiti iz predmetov programa 2. stopnje Razredni pouk in Inkluzija v vzgoji in izobraževanju.

V primeru, da bo kandidatov več kot razpisanih mest, bodo izbrani na podlagi povprečne ocene zaključenega študija.

Po merilih za prehode se v 2. letnik študijskega programa 3. stopnje Edukacijske vede lahko vpiše kandidat, ki je zaključil: - študijski program za pridobitev magisterija znanosti, sprejet pred 11. 6. 2004; ob vpisu se kandidatom skladno za zakonom prizna 60 ECTS točk, katere študijske obveznosti se priznajo, določi Komisija za študijske zadeve UM PEF, - univerzitetni študijski program sprejet pred 11. 6. 2004 in študijski program za pridobitev specializacije; ob vpisu se kandidatom skladno z zakonom prizna 60 ECTS točk, katere študijske obveznosti se priznajo, določi Komisija za študijske zadeve UM PEF. Na doktorski študijski program 3. stopnje Edukacijske vede je mogoč prehod iz študijskih programov 3. stopnje vseh pedagoških študijskih usmeritev, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in ki se jim lahko po kriterijih za priznavanje kot predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa. Študent predloži uradni izpis iz dosedanjega študijskega programa in potrdilo o izpolnjenih obveznostih na dosedanjem programu. Komisija za študijske zadeve UM PEF bo vlogo študenta individualno preučila in določila obveznosti, ki jih mora opraviti, da zaključi doktorski študij v novem programu.

V procesu izobraževanja na podiplomskem študiju se študentom lahko priznajo znanja in spretnosti, pridobljene pred vpisom v različnih oblikah formalnega izobraževanja, ki jih študent izkaže s spričevali in drugimi listinami, iz katerih je razvidna vsebina in obseg vloženega dela študenta. Obseg in vsebina vloženega dela se ovrednotita po sistemu ECTS do največ 10 ECTS, ki lahko nadomestijo obveznosti pri izbirnih predmetih. Vloge za priznanje znanj in spretnosti (neformalno pridobljena znanja), kot so vodenje projektov, patenti, izumi, inovacije in strokovni elaborati, pridobljenih pred vpisom v program bo Pedagoška fakulteta obravnavala v skladu s predpisi in jih bo lahko upoštevala kot opravljeno študijsko obvezno v okviru do največ 10 ECTS.

Študent uspešno zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in tako zbere skupno najmanj 180 ECTS, odda napisano doktorsko disertacijo in jo uspešno javno zagovarja. Kandidat mora pred zagovorom doktorske disertacije izpolnjevati še ostale pogoje, ki so podrobneje opredeljeni v Pravilniku o doktorskem študiju UM.