Na podlagi 51. člena Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06-UPB3) in Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Ur. l. RS, št. 101/04) je Senat za akreditacijo pri Svetu RS za visoko šolstvo na svoji 4. seji, 16. novembra 2007, sprejel oz. podal soglasje k univerzitetnemu dvopredmetnemu študijskemu programu prve stopnje Filozofija (Sklep št. 2/75-2007, z dne 20. 11. 2007).

Študent mora za napredovanje v 2. letnik zbrati najmanj 24 ECTS in število ECTS, ki ga predvideva drugi izbrani program. Študent mora za napredovanje v 3. letnik opraviti vse obveznosti 1. letnika, s študijskim programom določene obveznosti pri predmetih 2. letnika v obsegu najmanj 24 ECTS ter število ECTS, ki ga predvideva drugi izbrani program. Komisija za študijske zadeve lahko v skladu s Statutom Univerze v Mariboru dovoli napredovanje tudi študentu, ki ni zbral predpisanega števila ECTS, predvidenega za prehod. Študent lahko ponavlja letnik, če izpolni vsaj polovico študijskih obveznosti, predpisanih s študijskim programom, torej po 15 ECTS na vsakem delu dvopredmetnega študijskega programa oz. skupno najmanj 30 ECTS. Pogoji za napredovanje iz upravičenih razlogov in za ponavljanje letnika so določeni s Statutom UM. Študent lahko študira hkrati na več študijskih programih (vzporedni študij na Filozofski fakulteti ali drugih visokošolskih zavodih), če dosega na vpisanem programu povprečno oceno študija najmanj 8. Če se v študijskih programih obveznosti prekrivajo, jih lahko opravi le na enem programu, na drugem pa uveljavlja priznanje. Študent lahko napreduje tudi hitreje, če izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v Statutu UM.

Študijski program trenutno ne vsebuje delov, ki bi jih bilo mogoče zaključiti.

Zasnovani študij s problemskim pristopom k zgodovini filozofije, še zlasti pa s svojo usmerjenostjo na mišljenje, kritično razmišljanje in ovrednotenje novih spoznanj ponuja splošne strategije pridobivanja znanja, ki ga je mogoče nenehno dopolnjevati in osmišljati. Na ta način daje dobro podlago za kasnejšo specializacijo na vrsti drugih področij, od humanističnih in družboslovnih do naravoslovnih. Procesi produkcije in aplikacije znanja, pri katerih specifično filozofsko znanje, spretnosti in veščine niso samo zaželeni, temveč tudi nepogrešljivi, so čedalje bolj raznovrstni. Tradicionalnim področjem se pridružujejo nova: filozofije posameznih znanstvenih disciplin, poklicne etike in uporabne epistemologije, modeli umetne inteligence ... Na novo zasnovani študij filozofije je aktualen tudi po tej plati, saj bo študentom/-kam priskrbel dobro osnovo za interdisciplinarno nadgradnjo. Program Filozofije je nastal še z enim namenom, namreč da bi na mariborski Univerzi nadalje spodbudil razvoj filozofije kot discipline, ki s kritično refleksijo dopolnjuje vsako od posameznih strok in je s tem podlaga za osmišljanje njihovih vlog v celostnem sistemu človekove vednosti. Sistem izbirnih filozofskih predmetov v predlaganem programu dobrim študentom zato omogoča, da s pridobljeno diplomo nadaljujejo študij na II. stopnji. Hkrati se bodo bodoči diplomanti sposobni vključevati v raziskovalno delo tudi na drugih znanstvenih področjih, ki jih že oz. jih v prihodnosti bo razvijala Univerza v Mariboru.

Univerzitetni dvopredmetni študijski program prve stopnje Filozofija ponuja diplomantom široke možnosti zaposlitve, zlasti v navezavi z drugo študijsko smerjo. Diplomanti študija filozofije se bodo zaposlovali v: - podjetjih, katerih osnovna dejavnost je založništvo, časnikarstvo, knjižničarstvo, oglaševanje, informacijske tehnologije; - kulturnih in izobraževalnih inštitucijah; - akademskih ustanovah; - znanstvenih in raziskovalnih inštitutih.

Elementi predmetnika tvorijo premišljeno in smiselno celoto. V 1. letniku študente v filozofske teme in metode najprej blago uvede predmet Uvod v filozofijo, ki je nekakšna stalnica filozofskega študija v anglosaksonskem svetu. Ob prvem stiku z večnimi filozofskimi problemi in nekaterimi njihovimi klasičnimi rešitvami se pokaže potreba po veščini argumentiranja. V prepoznavanju, rekonstruiranju in ocenjevanju argumentov se študentje urijo pri predmetu Kritično mišljenje z osnovami argumentacije. To veščino istočasno prakticirajo pri Etiki in Estetiki, dveh predmetih, ki sta, ker se pač vsak od nas trdno oklepa svojih nereflektiranih predstav o prav in narobe, o lepem in grdem, bolj kot kar koli drugega zmožna študente motivirati k poglobljeni refleksiji in dvomu v privzete resnice. Vstopni izbirni seminarji jih hkrati uvajajo v svet branja in razumevanja, razmišljanja in razpravljanja o filozofskih vprašanjih. Drugi letnik uvaja dve novi temeljni filozofski disciplini, ontologijo in epistemologijo, ob njiju pa še formalno logiko, znanost o pravilnem razmišljanju, sklepanju oz. izpeljevanju, ki je filozofovo najbolj nepogrešljivo orodje. Študentje dobijo tako vpogled v zapleten značaj stvarnosti, znebijo se naivnega realizma in so v naslednjem trenutku že prisiljeni iskati izhod iz pasti skepticizma, ki zamaje same temelje njihovega zaupanja v lastno spoznavo. Seznanijo se s temeljnimi ontološkimi in epistemološkimi pojmi (dogodek, stanje stvari, odnos, kvaliteta, lastnost, resnica, znanje, upravičenje …), skozi poskuse pojmovne analize pa tudi z njihovo izmuzljivostjo. V tretjem letniku študenti poslušajo predavanja iz zgodovine sodobne filozofije, kjer se spoznajo z izvorom večine še živih filozofskih razprav. Seznanijo se s filozofskimi rešitvami problema odnosa med jezikom in stvarnostjo oz. med znakom in pomenom (Filozofija jezika) ter si zastavljajo vprašanja o prednostih znanstvene metode ter normativnih in opisnih plateh znanstvene prakse (Filozofija znanosti). Hkrati iščejo odgovore na uganko uspeha, ki ga znanost žeje v napovedovanju in preoblikovanju sveta, v njeni epistemološki in metodološki superiornosti, kar jih vrača nazaj na vprašanja pravilne metode spoznanja. Pouk Socialne in politične filozofije jim privzgoji nekaj zdravega filozofskega dvoma do edino resničnega, dobrega in lepega sveta tradicionalnih družbenih ustanov in praks, spodbudi jih k sistematičnemu razmisleku o normativnih vidikih skupnega življenja in jim omogoči, da v ovrednotenju družbenih ustanov in praks z vidika različnih družbenih in političnih idealov, še bolj pa v utemeljevanju slednjih, plodno nadgradijo že pridobljeno znanje iz etike in socialne epistemologije. Svoj filozofski um in pero brusijo v treh izbirnih seminarjih, ki jih pripravijo na bolj poglobljeno obravnavo širših tematskih sklopov. Svojo sposobnost ustvarjalne rabe virov in izvirnega in samostojnega razmišljanja o filozofskih problemih imajo končno priložnost izpričati v zaključni, diplomski seminarski nalogi. Elementi predmetnika se smiselno navezujejo drug na drugega tudi po vertikalni osi. Osnovne tehnike argumentacije v 1. (Kritično mišljenje z osnovami argumentacije) in 2. letniku (Formalna logika) ima študent kasneje priložnost nadgraditi s poglobljeno refleksijo v sklopu filozofske logike, kjer se sreča z vrsto zapletenih filozofskih ugank, pri rešitvi katerih je prisiljen ustvarjalno uporabiti že pridobljena znanja iz logike, metafizike, epistemologije in filozofije jezika. Etične teme izrisujejo podoben lok. V 1. letniku se študentje seznanijo s temeljnimi moralnimi pojmi, načeli in teorijami. Te pa niso namenjene same sebi, temveč so študentom v oporo pri razmišljanju o moralnih dilemah v zvezi z ustvarjanjem in uničevanjem človeških življenj (Etika življenja in smrti). V višjih letnikih dobijo študentje priložnost osvojeno znanje iz ontologije, epistemologije in filozofije jezika uporabiti ob zapletenih vprašanjih o značaju moralne realnosti, metodah njenega resničnega spoznanja, analizi moralnega diskurza itd. (Izbrane teme iz metaetike). Hkrati jih feministična kritika morale kot naključne, celo zatiralske družbene tvorbe (Feminizem) zbudi iz morebitnega dogmatskega sna. Podoben lok orišejo v treh letih študija tudi druge filozofske discipline: estetika, ontologija, epistemologija ... Temeljno načelo je pri vseh enako - pri obveznih predmetih pridobi študent temeljna filozofska znanja, pri izbirnih pa ta znanja nadalje širi in poglablja. Obvladovanje temeljnih estetskih in moralnih kategorij, načel in teorij, denimo, študentje preverjajo na estetiki okolja, na razmerju med estetskimi in moralnimi kvalitetami umetniških del, medtem ko jih vprašanje fiktivnih junakov in naših čustev do njih jih pripelje na spolzka tla modalne logike, filozofije duha in filozofije jezika. Študentje na ta način uvidijo, da kompleksnejše ko so filozofske teme in problemi, bolj so v njih neločljivo prepleteni ontološki, epistemološki, metodološki, semantični in drugi filozofski vidiki. Študentom tako sama struktura študija izostri čut za, in jih nauči ceniti, kompleksno naravo filozofskih problemov. Študent zaključi dvopredmetni študijski program, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti na obeh delih dvopredmetnega študijskega programa in tako skupno zbere najmanj 180 ECTS (po 90 ECTS na vsakem delu dvopredmetnega študijskega programa).

Način preverjanja in ocenjevanja znanja na Univerzi v Mariboru je načelno urejen s Statutom Univerze v Mariboru: https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/GlavniDokumenti2013/Statut%20Univerze%20v%20Mariboru%20(NPB%203).pdf in s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41 AG: https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/GlavniDokumenti2013/Pravilnik%202009.pdf. V skladu s tem so načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja v učnih načrtih opredeljeni za vsako posamezno učno enoto posameznega študijskega programa. Spodbujajo se načini sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja, s čimer je študentom omogočeno sprotno in stalno spremljanje lastnega napredka oz. preverjanje doseženih znanj in spretnosti. Posamezne obveznosti študentov so glede na posamezne učne enote in zaporedje njihovega izvajanja medsebojno usklajene na način, da imajo študenti pri nekaterih učnih enotah večji poudarek na sprotnem delu, pri drugih na samostojnem raziskovalnem delu (priprava kakovostne seminarske naloge), pri tretjih opravljajo pisni ali ustni izpit. Vsi učni načrti so javno objavljeni v katalogu bolonjskih predmetov: https://aips.um.si/PredmetiBP5/main.asp Poleg tega imajo študenti dostop do AIPS UM (Akademski informacijski podsistem Univerze v Mariboru), ki omogoča vpogled v aktivnosti posameznega študenta (izpitne evidence, podroben vpogled v število pristopov k opravljanju obveznosti in v vse opravljene in neopravljene obveznosti).

Temeljni cilj programa je izobraziti samostojne in kritične mislece – filozofe, ki bodo dobro obvladali svoje ožje strokovno področje, hkrati pa bodo s svojimi splošnimi, prenosljivimi sposobnostmi in veščinami kos zahtevam sodobne, učeče se družbe. Z naraščanjem števila in virov informacij se smoter poučevanja od kopičenja informacij, ki kmalu zastarijo, vse bolj preveša k posredovanju veščin za njihovo smiselno ureditev in kritično ovrednotenje. Zasnovani študij s problemskim pristopom k zgodovini filozofije, še zlasti pa s svojo usmerjenostjo na mišljenje, kritično razmišljanje in ovrednotenje novih spoznanj ponuja splošne strategije pridobivanja znanja, ki ga je mogoče nenehno dopolnjevati in osmišljati. Na ta način daje dobro podlago za kasnejšo specializacijo na vrsti drugih področij, od humanističnih in družboslovnih do naravoslovnih. Procesi produkcije in aplikacije znanja, pri katerih specifično filozofsko znanje, spretnosti in veščine niso samo zaželeni, temveč tudi nepogrešljivi, so čedalje bolj raznovrstni. Tradicionalnim področjem se pridružujejo nova: filozofije posameznih znanstvenih disciplin, poklicne etike in uporabne epistemologije, modeli umetne inteligence ... Na novo zasnovani študij filozofije je aktualen tudi po tej plati, saj bo študentom priskrbel dobro osnovo za interdisciplinarno nadgradnjo. Cilji programa torej so: - posredovati znanje s področja filozofije, opredeljeno v obveznih in izbirnih predmetih; - posredovati teoretsko in uporabno znanje s področja komunikacijskih spretnosti; - posredovati teoretsko in uporabno znanje z novonastalih področij v znanosti oz. vprašanja, ki se ob tem zastavljajo človeštvu; - strokovno znanje, ki si ga pridobijo, ne obsega zgolj teoretičnega znanja, temveč predvsem metodološke koncepte, saj je temeljni cilj usposobiti študente za samostojno in kritiško razmišljanje; - usposobiti študente za prenos ter uporabo teoretičnega znanja in same metode v prakso in reševanje problemov v sodobni, učeči se družbi; - usposobiti študente za prenos ter uporabo teoretičnega znanja, predvsem pa same metode oziroma veščine v prakso in reševanje problemov; - usposobiti študente za prenos teoretičnega znanja in uporabo metode na novih področjih, ki se v sodobni družbi pojavljajo (umetna inteligenca, etika v nanotehnologiji, bioetika itd.) ter s tem povezanim reševanjem novonastalih problemov in poskusov odgovarjanja na novonastala vprašanja. Učni izidi Študent bo: - opisal, razumel in poznal področja filozofije, opredeljena v obveznihin izbirnih predmetih; - identificiral in analiziral probleme v filozofskih razpravah; - razvil in uporabil komunikacijske sposobnosti in spretnosti (pisne in ustne); - identificiral in analiziral probleme v sodobni družbi in na novonastalih znanostvenih področij; - sintetiziral in predvidel rešitve problemov ter posledic; - apliciral metodo, postopke in procese v prakso in na druga področja; - kritično in samokritično presojal; - vzpostavil etično refleksijo in zavezanost profesionalni etiki; - uporabljal vire in ustrezno citiral vire (po izbrani metodi). Preverjanje tega ali študenti omenjene cilje dosegajo, pa poteka preko s študijskim programom določenih načinov preverjanja in ocenjevanja znanja: s pisnimi in ustnimi izpiti, kolokviji, s pripravo seminarskih nalog in referatov, s pisanjem esejev, s predstavitvami in s preverjanjem aktivnega sodelovanja pri posameznih učnih enotah ter seminarskuh vajah. Rezultati se ocenjujejo in objavijo za vsako študijsko leto v Samoevalvacijskem poročilu (za leto 2012/2013): http://www.ff.uni-mb.si/dotAsset/49441.pdf

Splošne kompetence diplomanta univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Filozofija: - sposobnost kritične analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic; - obvladovanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov; - sposobnost kritične in samokritične presoje; - sposobnost uporabe znanja v praksi in reševanja problemov; - avtonomnost v strokovnem delu; - razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v mednarodnem okolju; - sposobnost etične refleksije in zavezanost profesionalni etiki; - kooperativnost, delo v skupini (in v mednarodnem okolju); - sposobnost uporabe virov in ustrezno citiranje virov (harvardska metoda).

Predmetno-specifične kompetence diplomanta univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Filozofija: - poznavanje teorij in argumentov pomembnejših mislecev iz zgodovine filozofije; - zavest o izvorih trdovratnih interpretativnih kontroverz; - zmožnost uporabe historičnih doktrin za osvetljevanje sodobnih razprav; - jasen vpogled v osrednje teorije in argumentacijo v temeljnih teoretičnih filozofskih - disciplinah, kot so logika, epistemologija, ontologija; - poznavanje filozofskih vprašanj, dilem in problemov ter ponujenih rešitev zanje v praktičnih - filozofskih disciplinah, kot so etika, politična in socialna filozofija, estetika ipd., - zmožnost identifikacije problemov, ki so v osrčju različnih filozofskih razprav; - zmožnost analiziranja strukture preprostejših kontroverznih problemov in razumevanja strategij za njihovo razreševanje; - zmožnost pazljivega branja in interpretacije tekstov iz različnih tradicij z občutljivostjo za kontekst; - zmožnost presojanja uspešne argumentacije; - zmožnost ustreznega razumevanja in uporabe filozofske terminologije; - zmožnost prepoznavanja, rekonstrukcije, dopolnjevanja in ocenjevanja filozofskih argumentov; - zmožnost prepoznavanja prepričljivih strategij, ki sicer ne vzdržijo filozofske strogosti; - odprtost za obravnavo tujih stališč in sposobnost za ustrezno spremembo svojih; - pripravljenost in sposobnost za spoprijem s problemi vsakdanjega življenja: refleksija, - problematizacija, iskanje predpostavk in implikacij itn; - zmožnost artikulirati vsakdanje življenjske probleme kot filozofske probleme in jih ustrezno rešiti.

V univerzitetni dvopredmetni študijski program Filozofija se lahko vpiše: a) kdor je opravil splošno maturo, b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na: uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk; kandidati iz točke b) izbrani glede na: uspeh pri poklicni maturi 40 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk, uspeh pri predmetu splošne mature 20 % točk.

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. členom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 95/10, 17/11 in 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se določijo letnik vpisa in manjkajoče študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo študij zaključiti po novem programu. Prehodi so mogoči med študijskimi programi: • ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in • med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program (Obvestila UM, št. XXVI-3-2008) – http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=12762) se v procesu izobraževanja na univerzitetnem programu študentom priznajo znanja in spretnosti pridobljena pred vpisom v različnih oblikah formalnega izobraževanja, ki jih študent izkaže s spričevali in drugimi listinami, iz katerih je razvidna vsebina in obseg vloženega dela študenta. Ta se ovrednotita po sistemu ECTS, s čimer lahko študent nadomesti primerljive obveznosti po predvidenem univerzitetnem študijskem programu 1. stopnje Filozofija. Študentom se v procesu izobraževanja na univerzitetnem programu prizna tudi izpolnjevanje obveznosti na osnovi predloženih listin iz naslova neformalnega izobraževanja oz. opravljenega strokovnega dela (projekt, elaborat, objave in druga avtorska dela), kot tudi znanja, pridobljena v okviru vseživljenjskega izobraževanja po ustreznem verificiranem programu. Kandidat poda Komisiji za študijske zadeve fakultete vlogo za priznavanje znanj in spretnosti. Komisija za mnenje zaprosi Oddelek za filozofijo in nato izda sklep, ki je v skladu s predlogom in pogoji Oddelka za filozofijo.

Študent zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti, in tako zbere najmanj 180 ECTS (po 90 ECTS na vsakem delu dvopredmetnega študijskega programa).