Študijski program druge stopnje Likovna pedagogika je bil prvič akreditiran 17. 6. 2010.

Diplomant lahko študij nadaljuje na študijskih programih 3. stopnje.

Diplomant študijskega programa 2. stopnje je usposobljen za samostojno vodenje predmetov s področja likovne umetnosti v osnovnih in srednjih šolah. Diplomant se lahko realizira in odlikuje tudi v drugih poklicih, pri katerih je potrebna sposobnost vizualnega dojemanja, zmožnost likovnega kreiranja ter poznavanje likovnih spretnosti in tehnik.

Temeljni cilj programa je izobraziti široko razgledanega diplomanta: - ki bo opremljen z vsemi potrebnimi splošnimi in posebnimi znanji, sposobnostmi in zmožnostmi, da bo lahko kot učitelj kos zahtevam sodobnega osnovnošolskega izobraževanja na razredni stopnji pri podajanju vsebin povezanih z likovno umetnostjo, - ki bo ustvarjalen pri reševanju problemov, ki jih potrebuje v različnih kompleksnih in nepredvidljivih situacijah, ki jih prinaša vzgojno-izobraževalni proces, - ki bo sposoben svoje pedagoške ter didaktične odločitve in postopke utemeljevati z racionalnimi, strokovno in raziskovalno utemeljenimi argumenti, - ki bo zaposljiv.

Splošne kompetence diplomanta študijskega programa Likovna pedagogika 2. stopnja, bodo: - poglobljena sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic, - temeljito obvladanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov, - sposobnost učinkovite uporabe znanja v praksi, - razvoj kritične in samokritične presoje, - avtonomnost v strokovnem delu, - komunikacijske sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v mednarodnem okolju, - etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki, - kooperativnost, učinkovito delo v skupini (in v mednarodnem okolju), - iniciativnost/ambicioznost, vrednota stalnega osebnega in strokovnega napredovanja.

Podiplomski študijski program 2. stopnje bo izobrazil kandidata, ki bo imel naslednje predmetnospecifične kompetence: - temeljito poznavanje in razumevanje utemeljitve (utemeljitev) in zgodovine (razvoja) vzgojno-izobraževalnih sistemov, - poglobljena sposobnost za reševanje konkretnih pedagoških problemov z uporabo znanstvenih metod in postopkov, - koherentno obvladanje temeljnega znanja, sposobnost povezovanja znanja z različnih področij in aplikacije, - sposobnost umeščanja novih informacij in interpretacij v kontekst vzgoje in izobraževanja, - temeljito razumevanje splošne strukture vzgoje in izobraževanja ter povezanosti med njenimi poddisciplinami (kurikularne teorije, specialnopedagoška znanja ...), - poglobljeno razumevanje in uporaba metod kritične analize in razvoja teorij ter njihova uporaba v reševanju konkretnih pedagoških problemov, - razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na področju vzgoje in izobraževanja, - učinkovita uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na področju vzgoje in izobraževanja, - temeljito poznavanje in razumevanje razvojnih značilnosti, razlik in potreb učencev prvih dveh vzgojno-izobraževalnih obdobij osnovne šole ter prepoznavanje učnih zmožnosti in težav, celostno pojmovanje otroka, - organizacijske in vodstvene sposobnosti in spretnosti v vzgoji in izobraževanju; - mpoznavanje socialnih sistemov, posebej procesov v vzgoji in izobraževanju; - poznavanje institucionalnih okvirov dela (zahtev, zakonodaje, dokumentacijskih potreb, pravni vidiki vzgojno-izobraževalnega dela)m, - estetska občutljivost in usposobljenost za aktivno in ustvarjalno delo na umetniških področjih; - temeljito poznavanje in razumevanje didaktičnih značilnosti pouka v prvih dveh vzgojno-izobraževalnih obdobjih osnovne šole na področju slovenščine, matematike, naravoslovja, tehnike, družboslovja, športne vzgoje, likovne vzgoje, glasbene vzgoje in zmožnost medpredmetnega povezovanja, - pomoč pri pedagoškem vodenju posameznika, oddelka in/ali skupine; - prilagajanje učno-vzgojnih pristopov glede na individualno, socialno, jezikovno in kulturno različnost učencev, - sodelovanje v razširjenih programih osnovne šole (npr. podaljšano bivanje, krožki, mreže šol …), - ustvarjanje spodbudnega učnega vzdušja, medsebojnih odnosov ter učinkovito razreševanje disciplinskih problemov. Kompetence so taksonomska nadgradnja kompetenc, ki jih je študent pridobil na univerzitetnem študijskem programu 1. stopnje Likovna pedagogika. Pridobitev navedenega diplomantu daje kompetence za samostojno delo v razredu.

V študijski program 2. stopnje Likovna pedagogika se lahko vpiše, kdor je zaključil: 1. Študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij: Likovna pedagogika (0114) v obsegu 240 ECTS. 2. Študijski program prve stopnje s strokovnih področij: Likovna umetnost (0213) v obsegu 180 ECTS. Pred vpisom mora opraviti naslednje obveznosti: pripravljalni letnik v obsegu 60 ECTS. Obveznosti lahko pred vpisom opravi tudi v programih za izpopolnjevanje. 3. Študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij: likovna umetnost (0213) v obsegu 240 ECTS. Pred vpisom mora opraviti naslednje obveznosti: pripravljalni letnik v obsegu 45 ECTS. Obveznosti lahko pred vpisom opravi tudi v programih za izpopolnjevanje. Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali enakovredno primerljivo izobraževanje v tujini in se vpisujejo pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidate, ki so zaključili šolanje v Sloveniji. Pred vpisom v študijski program morajo opraviti postopek priznavanja izobraževanja za namen nadaljevanja študija.

Fakulteta sprejme sklep o omejitvi vpisa, če število prijavljenih, ki izpolnjujejo vse splošne vpisne pogoje bistveno presega število razpoložljivih študijskih mest. Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 2. stopnje Likovna pedagogika se upošteva uspeh pri študiju prve stopnje (povprečna ocena: 100 %).

Študent konča študij, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti, napiše in uspešno zagovarja magistrsko delo ter tako zbere skupno 60 ECTS.