1. Kaj vas je navdušilo za to področje in botrovalo odločitvi, da nadaljujete študij na 3. stopnji?
Moje navdušenje za to področje se je razvilo med magistrskim študijem, kjer smo v sklopu študijskih predmetov in pri pisanju magistrske naloge spoznavali delo mentorjev in raziskovalcev. Za nadaljevanje študija na 3. stopnji se nisem odločila takoj, saj sem želela pridobiti še praktične izkušnje iz poučevanja. Z delom in poučevanjem sem dobila neposreden vpogled v dinamiko učilnic in pridobila dragocene praktične izkušnje, ki so moje znanje še bolj utrdile in pojasnile pomembnost učinkovitega poučevanja. Nato pa me je premamil razpis za mladega raziskovalca in možnost, da nadaljujem s študijem ter da si odprem vrata v delo na fakulteti.
2. Kako poteka vaše delo v vlogi mladega raziskovalca?
V tem obdobju se aktivno prepletam med tremi različnimi vlogami. Prva vključuje mojo vlogo mlade raziskovalke, kjer se osredotočam na raziskovanje in oblikovanje doktorske naloge. V drugi vlogi delujem kot asistentka na področju didaktike biologije, kjer izvajam laboratorijske vaje iz področja didaktike biologije. Hkrati pa ostajam tudi študentka, aktivno sodelujem na seminarjih, prisostvujem predavanjem, se posvečam študiju literature ter pišem članke. Večinoma opravljam delo samostojno, vendar je moj mentor vedno dosegljiv za morebitna vprašanja in nasvete, saj delujeva v istem delovnem prostoru.
Kljub polnemu urniku si še vedno vzamem čas zase, ki ga preživim na raznovrstne načine in v skladu s svojimi interesi. To ravnotežje med raziskovanjem, poučevanjem in študentskim življenjem predstavlja izziv, ki pa ga z veseljem sprejemam.
3. V kolikšni meri se povezujete z drugimi doktorskimi študenti na matični fakulteti in v kolikšni meri s študenti drugih fakultet (tudi v tujini)? Kako pomembno se vam zdi tovrstno sodelovanje?
Z drugimi doktorskimi študenti smo se redno srečevali v prvem semestru doktorskega študija med skupnimi predmeti. Po tem obdobju so se naše srečevanje zmanjšala, in večinoma se vidimo zgolj na hodnikih ali ob priložnostnih srečanjih ob kavi, kjer izmenjujemo znanje, mnenja in izkušnje.
Doktorske študente z drugih fakultet srečujemo na nacionalnih ali mednarodnih konferencah. Zanimivo je bilo, da sem šele na konferenci na Cipru spoznala kolege s področja didaktike biologije iz Univerze v Ljubljani.
Sodelovanje in dobra komunikacija z drugimi doktorskimi študenti med raziskovalnim procesom in pisanjem naloge se mi zdi ključno za ohranjanje motivacije in napredka pri delu. To omogoča izmenjavo idej ter vzpostavljanje pomembnih povezav, kar prispeva k bogatitvi raziskovalnega okolja in osebnemu razvoju.
4. Ali ste bili ali načrtujete izmenjavo v tujini? Ali ste vključeni še v druge oblike internacionalizacije (npr. poletne šole, konference, sodelovanje s tujimi predavatelji, mentorji ali somentorji)?
Med doktorskim študijem nisem sodelovala v programih izmenjav.
Z mentorjem sva aktivno vključena v tri mednarodne projekte, kjer sodelujemo s tujimi znanstveniki istega ali podobnega področja. V okviru teh projektov sva imela priložnost obiskati Karlovo univerzo v Pragi, Univerzo Sorbona v Parizu in Univerzo v Podgorici v Črni gori.
Čeprav bi se morda želela udeležiti več izmenjav, so se zaradi dveletne pandemije in zaprtja ustanov sestanki večinoma izvajali na daljavo. Z mentorjem sva na FNM gostila projektno srečanje za projektne sodelavce iz 12 tujih univerz. Prav tako sva večkrat gostila tuje znanstvenike iz Češke, Črne gore, Avstrije in Hrvaške.
V obdobju mlade raziskovalke sem se aktivno udeležila mednarodnih konferenc v Španiji (Valencija, Sevilja), na Cipru (Nikozija), na Hrvaškem (Opatija) in v Turčiji (Kapadokija).
V sodelovanju s tujimi znanstveniki sem napisala tudi znanstveni članek.
5. Na kak način pridobivate prenosljiva znanja? Katera so po vašem mnenju ključna? Ste se udeležili kakšnih posebnih delavnic na to temo?
Prenosljiva znanja sem pridobila na delavnicah in izobraževanjih za doktorske študente, ki jih organizira Univerza v Mariboru in na izobraževanjih IzpopolniUM Poleg tega sem se udeležila številnih izobraževanj, ki so jih organizirali v okviru projekta Inovup. Menim, da je izjemno pomembno pridobivanje prenosljivih znanj, zato se aktivno vključujem tudi v nacionalne in mednarodne konference. Na teh dogodkih pridobim vpogled v delo izkušenih znanstvenikov in raziskovalcev, izmenjujemo dragocene izkušnje ter morda celo načrtujemo morebitna sodelovanja.
6. Kaj priporočate študentom - katere aktivnosti pripomorejo k odpiranju novih vrat ali pa pripomorejo k lažji odločitvi o tem, kaj nekoga v življenju zanima in s čim se želi ukvarjati?
Sodelovanje v projektnih skupinah, razvijanje komunikacijskih veščin, mreženje, domače konference, mednarodne konference omogočajo širjenje horizontov in povezovanje z domačimi in tujimi strokovnjaki, prostovoljske aktivnosti ki razvijajo osebne in poklicne veščine.
Osnovno gonilo uspeha pa so radovednost in želja po raziskovanju.