Na sprejemu vodstva za visokošolske učiteljice, učitelje in sodelavke, sodelavce v okviru Pedagoške mreže UM, ki je potekal 24. 5. 2023 na Rektoratu UM, so se udeleženci srečali tudi s tematiko umetne inteligence (UI) v izobraževanju. Izr. prof. dr. Damjan Strnad s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM je v predavanju pojasnil ključne termine, izpostavil potencialne izzive v izobraževanju in na praktičnih primerih demonstriral možno uporabo orodij UI v pedagoškem procesu.
Kaj je umetna inteligenca (UI)?
Umetna inteligenca (angl. artificial inteligence - AI) predstavlja sisteme, ki lahko posnemajo kognitivne funkcije človeka in opravljajo naloge, nekoč rezervirane le za človeški um. Podobno kot človek, je tudi UI sposobna samostojnega učenja iz podatkov (t. i. strojno učenje) in posledično prilagajanja novim situacijam. V zadnjih letih je ob novih algoritmih in modelih razumevanja naravnega jezika postala prepoznavna predvsem generativna UI, ki je sposobna avtonomnega ustvarjanja vsebine, kot so slike, zvok ali besedilo. Zaradi realističnosti teh vsebin je namreč odprla množico potencialnih vidikov uporabe, hkrati pa na mnogih področjih sprožila dileme (npr. akademska integriteta, avtorstvo vsebin, etičnost uporabe, varnostne dileme).
Izr. prof. dr. Damjan
Strnad (FERI) je približal strokovno področje umetne inteligence.
🟢 UI uporabnikom omogoča kontekstno povezovanje in obdelave velike količine podatkov, kar se izkazuje v boljši dostopnost (npr. pretvorba med formati gradiv, prevajanje med jeziki) in možnosti osebnih prilagoditev (npr. nivo zahtevnosti jezika, vloga prejemnika sporočila). Poleg tega je visoka odzivnost in hitrost obdelave informacij ključna, saj omogoča hitro reševanje problemov in zagotavljanje učinkovitih storitev. 🔴 Po drugi strani gre pri UI zgolj za orodja, ki še vedno niso sposobna kritične presoje in podatke pogosto napačno interpretirajo, ali so v odgovorih celo pristranska (npr. haluciniranje). V izobraževanju se pogosto omenja strah pred nevarnostjo upada kritičnega mišljenja in samostojnosti, saj prevelika odvisnost od tehnologije lahko vpliva na našo sposobnost razumevanja in sprejemanja neodvisnih odločitev. Integriteta ocenjevanja in vrednotenja znanja ter plitko razumevanje snovi in nezmožnost prenosa v prakso pa sta dodatna izziva, ki jih je treba premagati pri uporabi UI.
Orodja UI delujejo kot osebni asistenti in uporabnikom omogočajo vrsto funkcionalnosti. Primeri izbranih orodij:
- Pogovorni agenti (ChatGPT, OpenAssistant, Bard, Bing, Jasper): preko besedilnih vmesnikov (klepet) omogočajo interakcijo in komunikacijo med računalniki in uporabniki. Pogovorni agenti lahko odgovarjajo na vprašanja, nudijo informacije, opravljajo iskanja na spletu in ponujajo pomoč pri različnih nalogah.
- Generiranje slik in videa (Kaiber, Leonardo.ai, Midjourney, DALL-E, Stability AI, Fermat, Deepai): z uporabo naprednih generativnih modelov in algoritmov lahko ti sistemi ustvarjajo avtonomno umetnost, izdelujejo realistične slike, animacije in videe ter ponujajo kreativne rešitve na področju vizualnih vsebin. Običajno vsebino pripravijo na podlagi pisnega ukaza uporabnika.
- Povzemanje besedil (ChatPdf, Recast, Perplexity, Otter, Elicit, Explainpaper): s pomočjo algoritmov za obdelavo naravnega jezika in strojnega učenja lahko orodja preberejo dolga besedila, prepoznajo ključne informacije in ustvarijo povzetke z bistvom vsebine (tudi zapisnikom sestanka).
- Podnaslavljanje in prevajanje (Translate.Video, Whisper): z uporabo naprednih jezikovnih modelov in algoritmov ti sistemi prepoznajo govor. Zvok lahko pretvorijo v besedilo (podnapise) ali ga prevedejo v želeni jezik in tako olajšajo razumevanje ter dostopnost avdio-vizualnih vsebin.
Generativna umetna
inteligenca omogoča enostavno ustvarjanje nove vsebine in odpira pester spekter
uporabe v praksi.
Je UI v izobraževanju koristna, ali z iskanjem bližnjic zgolj otežuje akademsko integriteto?
UI neizogibno vstopa tudi v pedagoški proces, pri čemer je kot pri rabi vseh orodij, namen prepuščen uporabnikom. UNESCO v smernicah poziva k osredotočenosti UI na človeka, pri čemer naslavlja predvsem zagotavljanje enakih možnosti dostopa do znanja in preprečitev povečanja tehnološkega prepada med državami. Izbor možnosti uporabe UI za povečanje učinkovitosti študija:
- »Naravni govorec«: UI se lahko uporabi za učenje (tujih) jezikov. Primeri: prepoznava in popravki napak pri izgovarjanju, pomoč pri izražanju idej, opozorilo na slovnične napake, parafraziranje, primerjava vsebin glede na ciljno publiko (npr. strokoven/poljuden zapis).
- Sokratski nasprotnik: UI deluje kot nasprotnik za razvijanje argumentov/protiargumentov. Primeri: učenje skozi debato, vnos izhodišč za pripravo na razpravo, iskanje prednosti in pomanjkljivosti.
- Tutor: UI poda takojšnje povratne informacije o napredku, pri čemer učne materiale prilagodi posamezniku glede na potrebe in sposobnosti. Primeri: razlaga pomena programske kode, razčlenitev postopka reševanja matematične formule, personalizirane povratne informacije na podlagi informacij (rezultati testov), povzemanje vsebine gradiv na primernem nivoju, predlogi tehnik za študij dotične vsebine.
- Ocenjevalec znanja: UI zastavlja vprašanja in ocenjuje odgovore. Primeri: samo-ocenjevanje pri pripravi na preverjanje znanja, priprava povzetka trenutnega znanja, predlogi možnih izboljšav pri vsebinah s šibkim poznavanjem.
- Sooblikovalec vsebin: UI pomaga v celotnem procesu oblikovanja ali preurejanja posameznih sklopov vsebin, pri čemer pohitri in optimizira proces. Primeri: oblikovanje in struktura osnovne ideje, začetni osnutki besedil, priprava vprašanj in kvizov iz danega gradiva v predpisani obliki, analiza podatkov.
- Osebni asistent: UI ponuja orodja za raziskovanje in interpretacijo podatkov. Primeri: generiranje vprašanj za razpravo, ocena in predlogi izboljšanja dostopnosti vsebine.
Ob uporabi UI je treba
poudariti pomen razvoja kritičnega razmišljanja, saj strojna manipulacija
vsebin še poenostavlja možnost ponarejanja in izkrivljanja informacij.