Prvi sistemi pisav so se začeli pojavljati že pred približno 5500 leti. Zanimivo je, da se je pojavil neodvisen razvoj pisav na vsaj štirih različnih območjih (najprej na območju Mezopotamije v obdobju 3400–3300 pred našim štetjem, nato v Egiptu v času 3200 pred našim štetjem, na Kitajskem v obdobju 1300 pred našim štetjem in v starih ameriških civilizacijah v obdobju 900–600 pred našim štetjem). (Clayton, b. d.)

Čeprav je prva pisava nastala tako zgodaj, je v Sloveniji šele z uvedbo obveznega šolstva v 18. stoletju pismenost začela izgubljati status spretnosti zgolj privilegirane manjšine, saj naj bi bilo do tega obdobja le 3 % prebivalstva pismenega. Od takrat je stopnja pismenosti v Sloveniji strmo naraščala in leta 1991 je bilo le še 0,46 % prebivalstva, starejšega od 15 let, nepismenega. Zaradi izjemno nizkega deleža nepismenih v kasnejše popise prebivalstva pismenost ni bila več vključena.

Danes govorimo o različnih vrstah pismenosti (funkcionalna, matematična, digitalna, računalniška, medijska, informacijska, kulturna, zdravstvena, ekološka …), med katerimi želimo izpostaviti funkcionalno pismenost. Funkcionalno pismenost sestavljajo veščine branja in pisanja ter tudi razumevanja besedil in zmožnosti uporabe pridobljenih informacij za vsakdanje življenje, za učenje ali za opravljanje delovnih nalog. Na primer, da je oseba zmožna prebrati časopis, uspešno razbrati avtobusni vozni red, razbrati vremensko napoved, upravljati s stroški gospodinjstva ipd. 

Čeprav je problem splošne pismenosti danes bistveno manjši kot v preteklosti, pa v zadnjem obdobju vzbuja skrb vse večja funkcionalna nepismenost. Z raziskovalnim, razvojnim in izobraževalnim delom na področju pismenosti v Sloveniji se primarno ukvarja Andragoški center Republike Slovenije. V raziskavi PIAAC iz leta 2016 so ugotovili, da so odrasli v Sloveniji močno pod povprečjem držav OECD. Kar ena tretjina starih med 16 in 65 let (pribl. 400 000 odraslih) ima v vsakdanjem življenju težave z branjem, pisanjem in preprostim računanjem. Preberejo lahko le krajša, preprosta besedila in rešujejo matematične naloge z osnovnimi računskimi operacijami. Za razliko od popolne nepismenosti lahko ljudje svojo funkcionalno nepismenost do določene mere prikrivajo in shajajo z njo kljub težavam, ki jim jo ta povzroča.

Funkcionalna pismenost je ključna za uspeh, saj pomembno vpliva na sposobnosti človeških potencialov in razvoj ključnih kompetenc odraslih v današnji hitro razvijajoči se tehnološki družbi. Slabša funkcionalna pismenost je velik zaviralec napredovanja v karieri ali pri pridobivanju dodatnih znanj, zato so vlaganja v boljšo funkcionalno pismenost odraslih nujna. Le uspešni posamezniki pomenijo tudi uspešno družbo.

Leta 1966 je UNESCO razglasil 8. september za mednarodni dan pismenosti. Z razglasitvijo so želeli javnost spomniti na pomen pismenosti za človeško dostojanstvo in na pismenost kot eno osnovnih človekovih pravic. Kljub doseženemu napredku izzivi pismenosti ostajajo pri skoraj 770 milijonih nepismenih ljudi po vsem svetu, med katerimi je večina žensk, ki še vedno nimajo usvojenih osnovnih veščin branja in pisanja in se tudi zaradi tega soočajo s povečano ranljivostjo.

Letošnji mednarodni dan pismenosti spremlja geslo »Spodbujanje pismenosti za svet v tranziciji: gradnja temeljev trajnostne in miroljubne družbe« s poudarjanjem vloge pismenosti za razvoj bolj inkluzivne, miroljubne, poštene in trajnostne družbe.

Na Univerzi v Mariboru se  zavedamo pomena na študenta osredinjenega poučevanja in učenja ter s tem povezanega učnega okolja in sodobnih metod poučevanja z vključevanjem informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki doprinesejo k boljši študijski uspešnosti ter posredno tudi k večji funkcionalni pismenosti. Slednje se spodbuja tudi skozi pedagoško skupnost Pedagoška mreža UM, ki povezuje visokošolske učitelje, učiteljice in sodelavce, sodelavke Univerze v Mariboru in katere osnovni cilj je vzpostavitev varnega okolja za krepitev povezovanja, medsebojne podpore in izmenjave izkušenj s potekom pedagoškega procesa na UM. Kakovostna izobraževalna izkušnja prispeva k nadgrajevanju in izpopolnjevanju pismenosti tekom študija, kar omogoča ustrezno usposobljen in motiviran pedagoški kader. Pomembno skrb in pozornost pa je treba nameniti najranljivejšim skupinam, saj se prav pri teh pojavlja višje tveganje za slabše doseganje ustrezne ravni pismenosti.

Razen tega Univerza v Mariboru skrbi za dodatne možnosti izobraževanja in pridobivanja kompetenc in veščin, ki so nujno potrebne v sodobni družbi, kot so npr. študijski programi za izpopolnjevanje, poletne šole, tečaji in delavnice. Hkrati pa pomaga pri razvoju kariere svojih diplomantk, diplomantov preko Kariernega centra UM že v času študija.

V okviru Načrta za okrevanje in odpornost v obdobju 2022–2025 smo na Univerzi v Mariboru pričeli z izvajanjem pilotnega projekta Agilni razvoj izobraževanj in mikrodokazil, v okviru katerega je novoustanovljen Center za vseživljenjsko učenje Univerze v Mariboru (CVU) prevzel aktivno vlogo pri vzpostavljanju okolja za agilni razvoj izobraževanj in mikrodokazil Univerze v Mariboru in pri pripravi usmeritev za razvoj vseživljenjskega učenja na Univerzi v Mariboru. Več o CVU si lahko preberete na spletni strani moja.um.si > Možnosti po študiju > Vseživljenjsko učenje.

____________________

Clayton, E. (b. d.). Where did writing begin? Bl.uk. https://www.bl.uk/history-of-writing/articles/where-did-writing-begin

Javrh, P. (ur.). (2011). Obrazi pismenosti: Spoznanja o razvoju pismenosti odraslih. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.​

​​