Pismenost je sposobnost branja in pisanja ter po terminologiji UNESCA zmožnost razumevanja vsakdanjih sporočil. UNESCO na svoji spletni strani navaja, da je bilo v letu 2024 po svetu
skoraj 740 milijonov mladih in odraslih nepismenih, od tega kar dve tretjini žensk. Skoraj nepojmljivo je, da je v 21. stoletju, v času naprednih tehnologij, ki so drastično spremenile način življenja in dojemanja sveta okoli nas, še vedno skoraj 10 % svetovnega prebivalstva nepismenega.
Začetek razvoja funkcionalne pismenosti
Prvi sistemi pisav so se začeli pojavljati že pred približno 5500 leti. Najstarejši znani zapisi so nastali v Mezopotamiji okoli leta 3300 pr. n. št., sprva predvsem za beleženje gospodarskih tokov. Sčasoma se je uporaba pisave razširila tudi na druga področja: verska, politična, literarna in znanstvena. Tako je postala sredstvo za zapisovanje ter ohranjanje in prenašanje informacij. (Spar, 2004)
Čeprav je prva pisava nastala tako zgodaj, je v Sloveniji šele z
uvedbo obveznega šolstva v 18. stoletju pismenost začela izgubljati status spretnosti zgolj privilegirane manjšine, saj naj bi bilo do tega obdobja le 3 % prebivalstva pismenega. Od takrat je stopnja pismenosti v Sloveniji strmo naraščala in leta 1991 je bilo le še 0,46 % prebivalstva, starejšega od 15 let, nepismenega. Zaradi izjemno nizkega deleža nepismenih v kasnejše popise prebivalstva pismenost ni bila več vključena.
Danes govorimo o različnih vrstah pismenosti (funkcionalna, matematična, digitalna, računalniška, medijska, informacijska, kulturna, zdravstvena, ekološka …), med katerimi želimo izpostaviti
funkcionalno pismenost. Funkcionalno pismenost sestavljajo veščine branja in pisanja ter tudi razumevanja besedil in zmožnosti uporabe pridobljenih informacij za vsakdanje življenje, za učenje ali za opravljanje delovnih nalog. Na primer, da je oseba zmožna prebrati časopis, uspešno razbrati avtobusni vozni red, razbrati vremensko napoved, upravljati s stroški gospodinjstva ipd.
Čeprav je problem splošne pismenosti danes bistveno manjši kot v preteklosti, pa v zadnjem obdobju vzbuja skrb vse večja
funkcionalna nepismenost. Z raziskovalnim, razvojnim in izobraževalnim delom na področju pismenosti v Sloveniji se primarno ukvarja
Andragoški center Republike Slovenije. V
raziskavi PIAAC iz leta 2016 so ugotovili, da so odrasli v Sloveniji močno pod povprečjem držav OECD. Kar ena tretjina starih med 16 in 65 let (pribl. 400 000 odraslih) ima v vsakdanjem življenju težave z branjem, pisanjem in preprostim računanjem. Preberejo lahko le krajša, preprosta besedila in rešujejo matematične naloge z osnovnimi računskimi operacijami. Za razliko od popolne nepismenosti lahko ljudje svojo funkcionalno nepismenost do določene mere prikrivajo in shajajo z njo kljub težavam, ki jim jo ta povzroča.
Funkcionalna pismenost je ključna za uspeh, saj pomembno vpliva na sposobnosti človeških potencialov in razvoj ključnih kompetenc odraslih v današnji hitro razvijajoči se tehnološki družbi. Slabša funkcionalna pismenost je velik zaviralec napredovanja v karieri ali pri pridobivanju dodatnih znanj, zato so vlaganja v boljšo funkcionalno pismenost odraslih nujna. Le uspešni posamezniki pomenijo tudi uspešno družbo.
8. septembra praznujemo mednarodni dan pismenosti ...
Leta 1966 je UNESCO razglasil 8. september za mednarodni dan pismenosti. Z razglasitvijo so želeli javnost spomniti na pomen pismenosti za človeško dostojanstvo in na pismenost kot eno osnovnih človekovih pravic.
Letošnji
mednarodni dan pismenosti spremlja geslo »Spodbujanje pismenosti za svet v tranziciji: gradnja temeljev trajnostne in miroljubne družbe« s poudarjanjem vloge pismenosti za razvoj bolj inkluzivne, miroljubne, poštene in trajnostne družbe.
Leto 2026 zaznamuje
60. obletnico mednarodnega dne pismenosti in letošnji mednarodni dan pismenosti spremlja geslo »Pismenost za ljudi, planet in blaginjo.« s poudarjanjem vloge pismenosti za razvoj bolj inkluzivne, miroljubne, poštene in trajnostne družbe.
Knjižni kotički na Univerzi v Mariboru in podpora razvoju pismenosti ...
Ob letošnjem mednarodnem dnevu pismenosti
Univerza v Mariboru v sodelovanju z Univerzitetno knjižnico Maribor pripravlja
knjižne kotičke v knjižnicah članic UM, ki bodo obiskovalcem na voljo od 7. do 13. septembra 2026. Namen pobude je študentke, študente, zaposlene in obiskovalce spodbuditi k branju ter opozoriti na pomen pismenosti kot temelj vseživljenjskega učenja, kritičnega razmišljanja in osebnega razvoja. Knjižni kotički bodo ponujali izbor knjig in priporočil za branje ter predstavljali priložnost, da ob mednarodnem dnevu pismenosti vsak nameni nekaj časa tudi branju.
Knjižni kotiček Univerzitetne knjižnice Maribor:
Knjižni kotiček v Knjižnici Fakultete za zdravstvene vede UM:
Knjižni kotiček v Knjižnici Fakultete za varnostne vede UM:
Knjižni kotiček v Knjižnici Ekonomsko-poslovne fakultete UM:
Knjižni kotiček v Knjižnici Fakultete za logistiko UM:
Na Univerzi v Mariboru posebno pozornost namenjamo ustvarjanju spodbudnega okolja za razvoj različnih oblik pismenosti, ki študentom pomagajo pri uspešnem študiju in pripravi na življenje ter delo po zaključku študija. Pomembno vlogo pri tem ima Študentsko središče UM, ki študentom ponuja strokovne prispevke, informacije in podporne vsebine s področja učenja, organizacije časa, uporabe knjižničnih virov in drugih kompetenc, pomembnih za uspešno študijsko pot. Med temi vsebinami je tudi prispevek
Knjižnica - pomembna spremljevalka na študijski poti,
ki poudarja pomen informacijske pismenosti in kritične uporabe virov.
Pomemben del dejavnosti
Študentskega središča UM predstavljajo tudi z ECTS ovrednotene izobraževalne delavnice med katerimi so delavnice finančne pismenosti, učinkovitega učenja, komuniciranja, digitalnih kompetenc in drugih vseživljenjskih veščin. Študentom je že v času študija na voljo tudi dodatna podpora pri razvoju kariere, ki jo zagotavlja
Karierni center UM.
Kakovostno izobraževalno izkušnjo dodatno podpirata na študenta osredinjeno poučevanje na Univerzi v Mariboru in delovanje Pedagoške mreže UM, ki omogoča izmenjavo dobrih praks ter krepitev pedagoških kompetenc visokošolskih učiteljev in sodelavcev. Posebno pozornost je namenjena tudi najranljivejšim skupinam študentov, saj dostopne podporne storitve in vključujoče učne prakse pomembno prispevajo k zmanjševanju razlik in ustvarjanju enakih možnosti za uspeh vseh študentov.
__________________
Spar, I. (2004). The Origins of Writing. The Metropolitan Museum of Art.
Javrh, P. (ur.). (2011). Obrazi pismenosti: Spoznanja o razvoju pismenosti odraslih. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.