11. februar je mednarodni dan žensk in deklet v znanosti

Začetna stran > Aktualno > 11. februar je mednarodni dan žensk in deklet v znanosti

11. februar je mednarodni dan žensk in deklet v znanosti

Datum objave: 10. 02. 2026

11. februar je mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. To je dan, ko slavimo ženske v znanosti – dan, ki krepi prepoznavnost žensk in njihovih dosežkov v znanstvenem prostoru, ter hkrati dan, katerega cilj je navdihniti dekleta za kariero na tehničnih, znanstvenih in drugih področjih, kjer še vedno obstaja stereotipna razlika v zastopanosti spolov.

Ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti, ki ga leta 2026 obeležujemo že enajsto leto zapored, praznujemo dosežke vseh žensk in deklet v znanosti, ki že stoletja pomembno prispevajo k znanstveni skupnosti in s tem k izjemnemu napredku družbe. Dan je leta 2015 razglasila Generalna skupščina Združenih narodov.

Letošnja tema Mednarodnega dne žensk in deklet v znanosti, Sinergija umetne inteligence, družboslovja, STEM in financ, poudarja, kako ključnega pomena je povezovanje različnih področij za ustvarjanje vključujoče prihodnosti. Umetna inteligenca prinaša izjemne priložnosti na področjih, kot so analiza podatkov, zdravstvo in podnebno modeliranje, vendar brez premišljenih ukrepov obstaja nevarnost, da ženske in dekleta ob tem napredku ostanejo prezrte. Združeni narodi zato opozarjajo na nujnost zmanjševanja vrzeli med spoloma – od zgodnjega spodbujanja deklet k znanosti do sistemske podpore ženskam na raziskovalnih poteh.

Po vsem svetu namreč še vedno izgubljamo dragocen potencial deklet, ki bi s svojim talentom in znanjem lahko spreminjale svet, a jim različne okoliščine preprečujejo vstop v znanost in tehnologijo ter s tem uresničitev njihovih potencialov. Predvsem na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (t. i. področja STEM – Science, Technology, Engineering, Mathematics) se že daljše obdobje pojavlja izrazita razlika v zastopanosti spolov. Po podatkih Združenih narodov je v svetovnem merilu med vsemi raziskovalci le približno tretjina žensk. Na področjih, ki v zadnjem obdobju doživljajo pomembne in vrhunske preboje, pa je delež žensk še manjši, zgolj petina.

Po podatkih Statističnega urada RS je v Sloveniji več kot 6.000 doktoric znanosti. Letno doktorira približno enako število žensk kot moških, vendar so plače doktoric znanosti v povprečju kar za 12 % nižje od plač moških z enako izobrazbo. Med raziskovalci v Sloveniji deluje približno tretjina žensk, kar državo uvršča v povprečje med državami EU.

Na Univerzi v Mariboru si prizadevamo prepoznati in odpraviti morebitne ovire, s katerimi se mlada dekleta srečujejo pri odločanju za študij na teh področjih. Pomembno je, da se dekleta, ki jih ta področja zanimajo, podpira in spodbuja k raziskovanju kariernih možnosti v teh ključnih disciplinah že v otroštvu in mladostništvu.

🕊️ Danes se še posebej spominjamo pozabljenih znanstvenic: Rosalind Franklin, Lise Meitner, Jocelyn Bell Burnell, Cecilie Payne-Gaposchkin in Nettie Stevens - ki bi za svoje izjemno delo lahko prejele Nobelovo nagrado, pa je niso. Njihove zgodbe nas opozarjajo na zgodovinske neenakosti ter pomen vztrajnega prizadevanja za enake možnosti v znanosti. Več o njih lahko izveste v kratkem prispevku na RTV: Ženske v znanosti – pozabljene znanstvenice. 📺

💡 Posebej velja izpostaviti tudi prispevek slovenskih znanstvenic, med katerimi ima pomembno mesto klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj. Kot pionirka raziskovanja vplivov podnebnih sprememb v Sloveniji ter članica Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC) je pomembno prispevala k razumevanju povezav med podnebjem, rastjo rastlin in kmetijsko pridelavo. Leta 2007 je kot del širše ekipe prejela Nobelovo nagrado za mir, ki predstavlja eno najvišjih mednarodnih priznanj na področju znanstvenega dela.

Številne znanstvenice in uspešne študentke Univerze v Mariboru s področij STEM so mladim zgled, da so ti cilji dosegljivi. S svojo predanostjo, raziskovalnim delom in akademskimi dosežki dokazujejo, da so priložnosti v teh disciplinah odprte za vse, ki jih zanima raziskovanje, inovativnost in razvoj novih znanj.

Med njimi izstopajo posameznice, ki so ob Rektorjevem dnevu 2026 prejele nagrado Univerze v Mariboru za znanstvenoraziskovalno, umetniško in izobraževalno delo:

• red. prof. dr. Tjaša Štrukelj z Ekonomsko-poslovne fakultete,

• izr. prof. dr. Danijela Urbancl s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo,

• doc. dr. Alenka Baggia s Fakultete za organizacijske vede,

• doc. dr. Olivija Plohl s Fakultete za strojništvo,

• doc. dr. Lucija Gosak s Fakultete za zdravstvene vede,

• prof. dr. Vesna Čančer z Ekonomsko-poslovne fakultete,

• prof. dr. Polonca Vidmar s Filozofske fakultete,

• prof. dr. Zorka Novak Pintarič s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo in prof. dr. Mirjana Kljajić Borštnar s Fakultete za organizacijske vede.

Njihovo delo odraža strast do raziskovanja in inovacij, pri čemer svoje znanje skrbno prenašajo na mlajše generacije. Študente vključujejo v raziskovalne projekte, mednarodne konference in tekmovanja, kjer pod njihovim mentorstvom razvijajo svoje sposobnosti in dosegajo vrhunske rezultate. S tem zagotavljajo, da so študentje pripravljeni na zahtevne izzive sodobnega znanstvenega in tehnološkega okolja.

Pri izbiri študija je pomembno, da premislite o svojih močnih področjih, osebnem zanimanju in svojih željah. Na katerem področju želite ustvarjati? Ne zanemarite tudi perspektivnosti področja karierne poti. Vse to in še veliko več je treba povezati v sprejemanje odločitve o študiju, ki pomembno vpliva na vašo prihodnost.

👉 Raziščite študijske programe UM v prikazovalniku.

👉 Preberite uspešne zgodbe študentk in mladih raziskovalk, ki jih najdete v naboru na moja.um.si.