Svetovni dan okolja že vse od leta 1973 opozarja na pereče okoljske probleme današnjega časa in združuje na milijone ljudi iz več kot 150 držav. Obeležujemo ga 5. junija, poteka pa pod okriljem Programa Združenih narodov za okolje (UNEP).
Vsako leto se posebej izpostavi izbran okoljski problem, letošnja kampanja ob svetovnem dnevu okolja se tako osredotoča na obnovo zemljišč, zaustavitev širjenja puščav in povečanje odpornosti na sušo. Letošnja kampanja tako poziva vlade, organizacije, skupnosti in posameznike, naj si skupaj prizadevajo za trajnostno prihodnost z izvajanjem aktivnosti, ki obnavljajo naravne habitate in zmanjšujejo degradacijo okolja. Več informacij, gradiv in predstavitev najdete na spletni strani svetovnega dneva okolja, v praktičnem priročniku in v krajšem videoposnetku (v angleščini).
Problem degradacije tal, širjenja puščav in suš
Življenje na Zemlji se ohranja s pomočjo zemlje. Človeštvo je odvisno od kmetijskih zemljišč, gozdov, travnikov in savan, ki omogočajo obstoj civilizacije. Te pokrajine so podprte z vodnimi ekosistemi, kot so oceani, reke in jezera, ki vzdržujejo kroženje vode, zaradi česar je zemlja rodovitna.
A svetovni ekosistemi so vedno bolj ogroženi. K temu močno prispevata tudi netrajnostna proizvodnja in prekomerna potrošnja, ki vodita v trojno planetarno krizo, in sicer krizo podnebnih sprememb, krizo izgube biotske raznovrstnosti ter krizo onesnaževanja in odpadkov.
Obnova ekosistemov je postala nujna kot še nikoli prej, kar je spoznanje, ki ga delijo številne države po vsem svetu. Za obnovo je na globalni ravni predvidenih od 765 milijonov do 1 milijarde hektarjev zemljišč. Skoraj polovica od tega je v podsaharski Afriki, veliko pa je tudi v Aziji in Latinski Ameriki.
Cilj desetletja Združenih narodov (ZN) za obnovo ekosistemov (v angleščini) je namenjen obnovi ekosistemov po vsem svetu, s čimer želijo preprečiti in zaustaviti nadaljnje propadanje naravnih okolij. Program se osredotoča na oživitev poškodovanih ekosistemov, kot so gozdovi, travniki in mokrišča, kar bi lahko prispevali k odpravi revščine, boju proti podnebnim spremembam in preprečevanju množičnega izumrtja vrst.
Vsako leto suša neposredno prizadene 55 milijonov ljudi, zato je najhujša nevarnost za živino in pridelke v skoraj vseh delih sveta. Degradirana pa je več kot petina zemeljske površine, približno 2 milijardi hektarjev. V kolikor se degradacije tal ne bo zaustavilo, se lahko svetovna proizvodnja hrane zmanjša za 12 %, zaradi česar bi se cene hrane lahko do leta 2040 dvignile za 30 %.
Strategija Evropske unije
Evropska unija (EU) se usmerja proti zelenemu prehodu. Tako je EU sprejela Evropski zeleni dogovor – sveženj političnih pobud, ki bi naj EU pripeljale do končnega cilja – podnebne nevtralnosti do leta 2050.
Kako Slovenija pristopa k reševanju te problematike?
Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050.
»Slovenija si z Resolucijo o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (podnebna strategija) zastavlja jasen cilj, da do leta 2050 doseže podnebno nevtralnost. Emisije toplogrednih plinov bo do leta 2050 zmanjšala za 80 do 90 % glede na leto 2005, izboljšala ponore ter hkrati pospešila izvajanje politik prilagajanja na podnebne spremembe in zagotavljanje podnebne varnosti prebivalcev.
Nacionalni energetski in podnebni načrt.
Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt predvideva, da bomo v Sloveniji do leta 2030 celotne emisije toplogrednih plinov znižali do 36 % v primerjavi z letom 2005, delež obnovljivih virov v končni rabi energije pa bo vsaj 27 %. Doseganje zastavljenih podnebnih in energetskih ciljev bo ena osrednjih nacionalnih prioritet do leta 2030, saj podnebne spremembe močno vplivajo na kakovost življenja vseh nas.« (Podnebne spremembe, GOV.SI)
Akcije pomlajevanja gozdov.
Gozdovi so v Sloveniji, po podatkih iz leta 2020, prekrivali kar 58,5 % njene površine.
Že nekaj let v Sloveniji pod okriljem Družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) potekajo akcije pomlajevanja gozdov. Akcija z naslovom »Pomladimo gozdove 2024«, je aprila 2024 potekala že petič. Na petih točkah po Sloveniji so tako ekipe prostovoljcev zasadile približno 10.000 dreves.
Kako lahko pomagate pri reševanju tega svetovnega problema?
🌍 Pridružite se lokalnim akcijam, kot so čistilne akcije, akcije zasajevanja dreves ipd.
🌍 Spremenite svoje vedenje in začnite kompostirati biološke odpadke.
🌍 Kupujte lokalno, da podprete lokalne kmete in tako zmanjšate emisije toplogrednih plinov.
🌍 Nakupujte trajnostne in lokalno pridelane prehrambene izdelke in pijačo.
🌍 V prehrano vključite več okolju prijaznih živil, kot so leča, fižol in čičerka.
🌍 S pomočjo prehranskega kalkulatorja – planet-based diet calculator (v anglešini) spoznajte, kako izbira živil vpliva na okolje.
🌍 Opolnomočite se za trajnostni razvoj. V okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) izvajamo projekt Učinkovito izobraževanje za zeleni in digitalni prehod (Rektorat UM), kjer organiziramo tudi usposabljanja na temo zelenega in digitalnega prehoda in ozaveščamo zaposlene in študente o trajnostnem razvoju. Vljudno vabljeni na prihodnja usposabljanja, ki so objavljena na dogodki.um.si.