Svetovni dan okolja že vse od leta 1973 opozarja na pereče okoljske probleme današnjega časa in združuje na milijone ljudi iz več kot 150 držav. Obeležujemo ga 5. junija, poteka pa pod okriljem Programa Združenih narodov za okolje (UNEP).
Vsako leto se posebej izpostavi izbran okoljski problem. Letošnja kampanja ob svetovnem dnevu okolja se tako osredotoča na boj proti onesnaževanju s plastiko pod sloganom »Premagajmo onesnaževanje s plastiko« (#BeatPlasticPollution). Letošnja kampanja poziva k skupnim ukrepom za boj proti onesnaževanju s plastiko in sprejetju trajnostnih praks, ki spodbujajo sistemske spremembe. Več informacij, gradiv in predstavitev najdete na spletni strani svetovnega dneva okolja (odpiranje v novem zavihku) in v krajšem videoposnetku (odpiranje v novem zavihku) (v angleščini).
Onesnaževanje s plastiko lahko rešimo
Onesnaževanje s plastiko je prisotno vsepovsod, od najnižje točke v oceanu Mariana Trench do najvišje točke na gorovju Mount Everest in poslabšuje trojno planetarno krizo: krizo podnebnih sprememb, krizo narave, zemlje in izgube biotske raznovrstnosti ter krizo onesnaževanja in odpadkov.
Zaskrbljujoča dejstva:
Vsako leto v vodnih ekosistemih konča približno 11 milijonov ton plastike.
V tleh se vsako leto nabere približno 13 milijonov ton plastike.
Plastika se razgradi v mikroplastiko in nanoplastiko, ki lahko vstopi v prehranjevalno verigo in povzroči škodljive vplive na zdravje. Mikroplastiko so našli v človeških arterijah, pljučih, možganih in celo v materinem mleku.
Leta 2025 naj bi svet porabil 516 milijonov ton plastike.
Do leta 2060 naj bi letna svetovna poraba plastike dosegla več kot 1,2 milijarde ton.
Evropska unija (EU) se usmerja proti zelenemu prehodu. EU je sprejela Evropski zeleni dogovor (odpiranje v novem zavihku) (angl. Green Deal) – sveženj političnih pobud, ki bi naj EU pripeljale do končnega cilja – podnebne nevtralnosti do leta 2050. Del Evropskega zelenega dogovora je tudi recikliranje 55 % odpadne plastične embalaže do leta 2030.
Leta 2022 so se države članice Združenih narodov za okolje dogovorile, da bodo začele pogajanja o mednarodnem pravno zavezujočem instrumentu o onesnaževanju s plastiko, vključno z morskim okoljem. Od takrat so se države sestale na petih zasedanjih o onesnaževanju s plastiko. V tretjem letu pogajanj, bo potekal drugi del petega zasedanja, ki bo od 5. do 14. avgusta 2025 v Ženevi. Zasedanje ponuja priložnost za sklenitev globalne pogodbe za opredelitev odnosa do plastike in varuje zdravje ljudi in okolje.
Prihodnost predstavlja krožno gospodarstvo
V EU je leta 2022 nastalo skoraj 186,5 kilograma odpadne embalaže na osebo, pri čemer je 36 kilogramov predstavljala plastična embalaža. Le 9 % plastike se dejansko reciklira po vsem svetu (OECD, 2022 (odpiranje v novem zavihku)). Ostala plastika se zavrže, konča v sežigu, na odlagališču ali onesnažuje okolje. Podatki iz 2021 (odpiranje v novem zavihku) kažejo, da ima Kitajska največjo zmogljivost recikliranja na svetu. V 2021 je reciklirala več kot 31 % plastičnih odpadkov. Evropski vodilni državi s področja recikliranja plastike sta Irska in Nemčija (European Parliament, 2024 (odpiranje v novem zavihku)).
Recikliranje je nujno, a ne zadostuje. Ključna je sprememba našega odnosa do odpadkov in okolja. Prehod na krožno gospodarstvo, izboljšanje infrastrukture recikliranja in ozaveščanje prebivalcev so koraki v pravo smer. V krožnem gospodarstvu vire uporabljamo čim dlje, tako da iz njih med uporabo pridobimo največjo možno vrednost, nato pa izdelke in materiale ob koncu njihove uporabne življenjske dobe recikliramo in obnovimo. Za izboljšanje krožnosti plastike, je bistvenega pomena, da poskrbimo, da se vse več plastičnih odpadkov predela in da ne končajo na deponiji ali v okolju.
Nova pravila za manj odpadkov in več ponovne uporabe v EU
Sedanja direktiva EU o embalaži in odpadni embalaži je bila prvič sprejeta leta 1994 in je bila večkrat revidirana. Več presoj direktive je pokazalo, da ni uspela zmanjšati negativnih vplivov embalaže na okolje.
Svet Evropske unije je 16. decembra 2024 uradno sprejel novo uredbo o embalaži in odpadni embalaži (odpiranje v novem zavihku), ki se bo začela uporabljati 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti. Pravila bodo znatno zmanjšala nastajanje odpadne embalaže z določitvijo zavezujočih ciljev glede ponovne uporabe, omejitvijo nekaterih vrst embalaže za enkratno uporabo in zahtevo, da gospodarski subjekti čim bolj zmanjšajo količino uporabljene embalaže. Uredba zajema celoten življenjski cikel embalaže.
Plastika v Sloveniji
❗ V letu 2023 je v Sloveniji nastalo 30 516 ton odpadne plastične embalaže in plastike (SiStat (odpiranje v novem zavihku)).
Uredba o prepovedi dajanja nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na trg v Republiki Sloveniji in o označevanju nekaterih plastičnih proizvodov (odpiranje v novem zavihku) v skladu z Direktivo (EU) 2019/904 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje določa omejitve nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo pri dajanju na trg v Republiki Sloveniji in zahteve za njihovo označevanje.
Z Zakonom o prepovedi dajanja nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na trg v Republiki Sloveniji (odpiranje v novem zavihku) se v skladu z Direktivo (EU) 2019/904 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje (UL L št. 155 z dne 12. 6. 2019, str. 1) preprečuje in zmanjšuje vpliv nekaterih plastičnih proizvodov na okolje in na zdravje ljudi.
Prispevajte k zmanjševanju količine plastičnih odpadkov:
🌍 Namesto plastičnih vrečk za enkratno uporabo raje za pakiranje hrane uporabljajte nakupovalne vrečke iz blaga in posode za večkratno uporabo.
🌍 Poskusite najprej popraviti pokvarjene predmete, preden jih zavržete.
🌍 Nakupujte trajnostne in lokalno pridelane prehrambne izdelke in pijačo.
Lokalni izdelki imajo pogosto manj plastične embalaže kot uvoženi.
🌍 Namesto pijače v plastenkah uporabite svoje lončke, kozarce ali steklenice za ponovno uporabo.
🌍 Za čiščenje uporabljajte naravne alternative. Izogibajte se agresivnim čistilom v plastični embalaži.
🌍 Uživajte v kavi, kjer namesto plastičnih kapsul uporabite npr. kavni filter.
🌍 Pravilno ločujte odpadke.
🌍 Opolnomočite se za trajnostni razvoj. Na Univerzi v Mariboru v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) (odpiranje v novem zavihku) izvajamo projekt Učinkovito izobraževanje za zeleni in digitalni prehod, kjer organiziramo tudi usposabljanja na temo zelenega in digitalnega prehoda in ozaveščamo zaposlene in študente o trajnostnem razvoju. Vljudno vabljeni na prihodnja usposabljanja, ki so objavljena na dogodki.um.si (odpiranje v novem zavihku).