Svetovni dan okolja opozarja na pereče okoljske probleme današnjega časa in združuje na milijone ljudi iz več kot 150 držav. Obeležujemo ga 5. junija, poteka pa pod okriljem Programa Združenih narodov za okolje (UNEP). V letu 2023 mineva 50 let obeleževanja svetovnega dneva okolja. Vsako leto se posebej izpostavi izbran okoljski problem, letos je to onesnaževanje s plastiko. Kampanja Premagajmo onesnaževanje s plastiko (#BeatPlasticPollution), ki poteka ob svetovnem dnevu okolja leta 2023, poziva k iskanju globalnih rešitev za boj proti onesnaževanju s plastiko. Več informacij, gradiv in predstavitev najdete na spletni strani svetovnega dneva okolja in v praktičnem priročniku (v angleščini).
Popularnost plastike in razširjenost problema
Proizvodnja plastike se je v zadnjih 50 letih močno povečala, po pričakovanjih pa se bo v naslednjih 20 letih še podvojila. Če ne bomo ukrepali, se bo onesnaževanje s plastiko do leta 2060 potrojilo. Zato je pomembno, da čim prej preidemo na bolj zdravo in ekonomsko vzdržno krožno gospodarstvo.
Letno proizvedemo približno 430 milijonov ton plastike, od tega dve tretjini izdelkov s kratko življenjsko dobo, ki kmalu postanejo odpadki. Od tega recikliramo manj kot 10 %. Ocenjuje se, da v jezerih, rekah in morjih konča od 19 do 23 milijonov ton plastike. Veliko plastičnega onesnaženja ni vidnega s prostim očesom. Mikroplastika - drobni delci plastike manjši od 5 mm - se znajde v hrani, ki jo jemo, v vodi, ki jo pijemo, in celo v zraku, ki ga dihamo.
Strategija Evropske unije
Evropska unija (EU) je med drugim pripravila Evropsko strategijo za plastiko (več o tem je v angleščini dostopno na spletni strani Evropske komisije), katere cilj je preoblikovati način oblikovanja, proizvodnje, uporabe in recikliranja plastičnih izdelkov v EU.
Ločeno zbiranje odpadkov je pomembno, saj je njihova stopnja recikliranja kar 80-krat višja od recikliranja odpadkov zbranih v mešanih odpadkih.
Kaj na področju plastičnega onesnaženja dela Slovenija?
Slovenija v boju proti plastičnemu onesnaženju sledi smernicam EU, ima pa tudi lastne uredbe, smernice in programe za zmanjšanje plastičnega onesnaženja.
❗ V Sloveniji je bilo lani zbranih več kot 12,3 milijona ton vseh vrst odpadkov oz. za 30 % več kot leto prej. Za predelavo po končnih postopkih je bilo predvidenih približno 10 milijonov ton odpadkov, od tega skoraj 7 milijonov ton za zasipanje in skoraj 3 milijone ton za recikliranje. Npr. leta 2020 je bilo v Sloveniji danih na trg okoli 262 milijonov plastenk pijač ter mleka in mlečnih izdelkov. S tem je posledično nastalo približno 8 ton odpadnih plastenk. Pri tem je 99 % plastenk iz PET materiala. Vzpodbuden pa je podatek, da število uporabe plastenk iz recikliranega materiala rPET narašča.
Premagovanje onesnaženosti s plastiko na Univerzi v Mariboru:
Na Univerzi v Mariboru (UM) sledimo smernicam za zmanjšanje plastičnega onesnaženja.
Tako med drugim skrbimo za:
- ločevanje odpadkov – nameščeni so ustrezni koši za smeti,
- uporabo biorazgradljivih izdelkov namesto plastičnih izdelkov za enkratno uporabo,
- uporabo steklenih kozarcev in vrčev z vodo namesto plastenk na različnih sestankih in sejah,
- namestitev vodnih barov – vodnih avtomatov, ki omogočajo oskrbo s svežo in kakovostno, toplo in hladno pitno vodo.
Zdravi oceani, morja, obalne in celinske vode
V projekt REMEDIES s polnim poimenovanjem »REMEDIES – Co-creating strong uptake of remedies for the future of our oceans through deploying plastic litter valorization and preventive pathways« se kot partner povezuje tudi Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru.
Preko devetih demonstracijskih centrov v Sredozemlju bo projekt dosegel približno 100.000 ljudi, zbral približno 400 ton plastičnih odpadkov in zgradil poti za alternativne (zero-waste) rešitve, ki vodijo v preprečevanje uporabe plastike. Več o tem si lahko preberete v objavi v Medijskem središču UM.
Kako lahko pomagate pri reševanju tega svetovnega problema?
🌍 Pridružite se lokalnim čistilnim akcijam, namenjenim odstranjevanju plastike.
🌍 Spremenite svoje vedenje in se poskusite izogibati plastiki za enkratno uporabo, kadar koli je to mogoče.
🌍 V trgovino z živili prinesite svoje vrečke in se izogibajte nakupu prekomerno pakiranih izdelkov.
🌍 Nakupujte izdelke s podaljšano garancijo, ki jih je mogoče popraviti, in poskrbite, da boste našli zanesljivega reciklažnega ponudnika, ko bo izdelek prenehal delovati.
🌍 Opolnomočite se za trajnostni razvoj. V okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) izvajamo projekt Učinkovito izobraževanje za zeleni in digitalni prehod (Rektorat UM), kjer organiziramo tudi usposabljanja na temo zelenega in digitalnega prehoda in ozaveščamo zaposlene in študente o trajnostnem razvoju. Vljudno vabljeni na prihodnja usposabljanja, ki so objavljena na dogodki.um.si.