Nasveti za študij z IKT

⏳ Predviden čas branja: 20 min

V nadaljevanju so predstavljeni nasveti za aktivno učenje, organizacijo študija, pripravo inovativnih izdelkov in nadgradnjo znanja ob uporabi IKT.

💡 Namig: Preverite Učni stolpič, javno dostopno zbirko uporabnih IKT-orodij, s katerimi lahko podprete različne faze učenja. Orodja lahko filtrirate po različnih kategorijah. Študentom Univerze v Mariboru je omogočena uporaba številnih orodij za lažji študij. Raziščite IT storitve UM, kjer so predstavljene rešitve, do katerih dostopate z uporabo univerzitetne digitalne identitete.

Aktivno učenje

Z uporabo miselnih vzorcev, pojmovnih map, oblakov besed in kartic vprašanj je vaše učenje lahko učinkovitejše in hitrejše.

Miselni vzorci in pojmovne mape

Osnovna razlika med miselnim vzorcem in pojmovno mapo je v obliki. Pri miselnem vzorcu se ključne besede nahajajo okrog izhodiščnega gesla. Pri pojmovni mapi pa gre za ponazoritev odnosov med danimi pojmi v obliki hierarhije. Za lažje branje in razumevanje lahko na posamezne puščice vključite tudi glagole, ki pojasnjujejo odnos.

Miselni vzorec Pojmovna mapa

Uporaba:

Organizirani zapiski, ki spodbujajo razmišljanje o učenju in lajšajo vzpostavitev povezav med obstoječim in novim znanjem.
Slovar neznanih ali ključnih besed, ki jim dodate pojasnila (lahko tudi v obliki slik).
Analiza problema, ključnih korakov za reševanje problema in prikaz rezultatov (npr. analiza dejavnikov, ki vplivajo na prodajo).
Zbiranje idej v okviru projektnega dela in soustvarjanje miselnega vzorca oz. pojmovne mape (npr. zbiranje idej za načrtovanje izvedbe promocije dogodka).
Povzetek vsebine in predstavitev ključnih rezultatov ugotovitev (npr. kratko poročilo, predstavitev avtorja knjige).

IKT:

Obstajajo različna orodja za ustvarjanje miselnih vzorcev in pojmovnih map. Večinoma gre za orodja, ki so delno brezplačna. Miselne vzorce in pojmovne mape lahko ustvarite tudi z orodji, ki prvotno niso namenjena njhovemu ustvarjanju.

Z digitalno identiteto UM lahko uporabite: SmartArt (npr. v Microsoft PowerPoint), Microsoft Whiteboard in Draw.io. Primeri ostalih orodij za ustvarjanje miselnih vzorcev in pojmovnih map: CMapTools, Diagrams.net, Xmind, Coggle, MindMup in Mindmaster. Priporočamo, da v primeru delno brezplačnih orodij najprej preverite možnosti, ki jih omogoča orodje (zaradi omejenih funkcionalnosti brezplačnih različic) in šele nato pričnite ustvarjati z njihovo pomočjo.

"Pristop, ki ga uberem pri učenju, je izdelava miselnega vzorca. Slednji velja za eno najučinkovitejših učnih tehnik. Snov preberem in začnem z izdelavo miselnega vzorca. Najprej napišem glavne naslove in iz njih grafično širim pojme, ki so ključni za znanje in razumevanje snovi. Prednost uporabe takšnega pristopa je, da je za izdelavo dobrega miselnega vzorca potrebno razumeti snov. Takšna tehnika te zato spodbudi k aktivnemu učenju. Miselni vzorci so tudi odlično orodje za hitro ponovitev pred izpitom. Ena od večjih slabosti takšnega pristopa pa je, da je tehnika časovno potratna in naporna."

Študentka 2. letnika Filozofske fakultete UM

Oblaki besed

Oblaki besed so vizualna predstavitev izbranih besed, zamisli ali asociacij. Z velikostjo ali barvo posameznih besed lahko ponazorite njihovo pomembnost ali pogostost pojavljanja. Oblaki besed so lahko različne oblike; najpogosteje so prikazani v krožni obliki.

Primeri uporabe oblaka besed
Oblak besed, ki ponazarja primere uporabe.

Uporaba:

Oblak besed lahko uporabite za predstavitev pomembnih informacij. Uporabite ga lahko še za:

analizo besed (npr. prikažete sopomenke, protipomenke in nadpomenke izbrani besedi) ali besedila (npr. najpogostejše besede iz Homerjeve odiseje).
primerjavo različnih vrst besedil (npr. primerjava govorov).
povzetek analize rezultatov, pri čemer najpomembnejše podatke prikažemo najbolj izstopajoče (npr. izzivi s področja ekologije, ki so jih naslovili anketiranci).

IKT:

Za ustvarjanje oblakov besed obstajajo naslednji brezplačni generatorji: Word Art, WordClouds, WordItOut, TagCrowd.

Kartice vprašanj

Aktivno učenje lahko izvajate tudi z uporabo kartic vprašanj (angl. flashcards). Na eni strani kartice zapišete vprašanje ali pojem, na drugi strani pa razlago, jo opremite s sliko ipd. Uporaba kartic vprašanj omogoča aktiven priklic vašega znanja, ko npr. pogledate prvo stran kartice s pojmom, saj se takrat skušate spomniti, kaj ta pojem pomeni (namesto, da gledate v zapiske). Ko pogledate na drugo stran kartice, samodejno primerjate vaš odgovor z odgovorom, ki je prikazan. Ob tem se lahko vprašate še Kako dobro oz. pomanjkljivo poznam vsebino? Na ta način o njej razmišljate bolj poglobljeno. Kartice vprašanj so namenjene utrjevanju nižjih kognitivnih sposobnosti (npr. pomnjenje in razumevanje), spodbujajo pa izboljšanje delovanja spomina.

Primer kartice s vprašanjem

Uporaba:

S karticami vprašanj lahko utrjujete:

znanje v obliki kviza (vprašanje na prvi strani kartice, na drugi strani odgovor);
kratice (kratica na prvi strani kartice, na drugi strani izpis kratice);
nove besede (nova beseda na prvi strani kartice, na drugi strani sinonim, ki ga lahko podkrepite s pojasnilom);
razumevanje pojmov (pojem na prvi strani kartice, na drugi strani pa razlaga);
izgovorjavo terminov v tujem jeziku (termin na prvi strani kartice, na drugi strani zvočni posnetek).

IKT:

Za ustvarjanje kartic vprašanj priporočamo uporabo orodja H5P.

Organizacija in spremljanje napredovanja

Za uspešen študij in (individualno ali skupinsko) delo je potrebna dobra organizacija in sledenje napredku. Pri tem skrbno in sproti načrtujte obveznosti, določite prioritete, členite naloge na manjše dele in določite realne časovne roke. S pisnim načrtovanjem tudi razbremenite spomin, zapisan načrt pa deluje motivacijsko, saj se lažje držite izpolnjevanja dnevnih obveznosti.

Učinkovit primer načrtovanja obveznosti je načrtovanje z matriko, pri čemer opravila razdelite po pomembnosti in nujnosti. S tem se osredotočite na nalogo, ki je najbolj pomembna in nujna. Podobna je tudi razdelitev po prioritetah (A = nujno, B = lahko malo počaka, C = naloge, ki pridejo na vrsto za A in B). Pripravite si tudi dnevni urnik in upoštevajte storilnostno krivuljo, da lažje sledite svojemu tempu.

Načrtovanje z matriko

Nenazadnje je pomembna tudi samoevalvacija (npr. v obliki kontrolnega seznama, angl. checklist), ki omogoča prilagoditev načrtovanja obveznosti in stremenje k izboljšanju rezultatov in napredku. Zastavite si naslednja vprašanja:

S katerim delom naloge sem najbolj zadovoljen?
S katerim delom naloge sem najmanj zadovoljen?
Kateri del naloge je bil zame najbolj zahteven ali nerazumljiv?
Katera znanja, ki sem jih pridobil v okviru naloge, ocenjujem kot najpomembnejša?
Kaj bi spremenil, če bi za reševanje naloge imel več časa? Zakaj?

Napredek o naučenem lahko spremljate tudi s strategijo VŽN, ki spodbuja strateško učenje.

V spletnem AIPS-u je vsem študentom Univerze v Mariboru, ki imate v tekočem študijskem letu veljaven status študenta, na voljo infografika, ki vam omogoča lažje spremljanje napredka pri študiju. Prehojena študijska pot je prikazana z diagrami napredka in značkami za opravljene obveznosti.

IKT:

Obveznosti lahko načrtujete z: Microsoft Planner, Microsoft To-Do, Mahara (Moje učenje), H5P Documentation Tool, Arnes Planer in Asana.

Inovativni izdelki

V času študija se velikokrat soočate s pripravo različnih izdelkov. Izdelke lahko pripravite na bolj inovativen način, da npr. ustvarite interaktivne predstavitve, pri katerih se postavite v vlogo učitelja in spodbudite študijske kolege k sodelovanju. Ustvarite lahko tudi preproste animacije ali digitalno zgodbo.

Interaktivne predstavitve, ki omogočajo sodelovanje vrstnikov, lahko pripravite z orodjem Mentimeter. Gre za ustvarjanje prosojnic tako z vsebino kot tudi z različnimi tipi vprašanj. Skupaj s publiko lahko ustvarite oblak besed, rezultati pa se neposredno prikažejo na zaslonu. Ustvarite lahko tudi kviz ali spodbudite diskusijo.

Oblak besed z Mentimetrom

Primer oblaka besed, pripravljenega z orodjem Mentimeter

(sestavine povratnih informacij)

Preproste animacije lahko ustvarite z Microsoft PowerPoint, v katerem pripravite zaporedje prosojnic z izbranimi animacijami oz. učinki ter jih izvozite kot GIF. Za ustvarjanje interaktivnih poročil, novic, osebnih zgodb in galerijo slik lahko uporabite Microsoft Sway.

Posnamete in urejate lahko tudi vaše dogajanje na zaslonu ali govorno razlago (npr. podkast). Za zajem zaslona priporočamo orodje Microsoft Teams in Microsoft PowerPoint, za urejanje pa Shotcut. Za snemanje in urejanje zaslonskih posnetkov sta na voljo Bandicam in Screencastify. V kolikor potrebujete posnetek le dela vašega zaslona, priporočamo uporabo Windows aplikacije Izrezek in skica. Za snemanje in urejanje podkasta lahko uporabite orodje Audacity.

"Pripravim si zapiske za učno snov, jih na glas preberem in to posnamem s telefonom ali kakšno drugo napravo. Posnetek lahko poslušam tudi takrat, ko nimam časa za branje zapiskov (npr. med pospravljanjem sobe, med sprehodom, namesto poslušanja glasbe v avtu, med spanjem). Slabost te učne strategije je, da ni samostojna, zato je hkrati z njo priporočljiva uporaba tudi drugih učnih strategij. Med poslušanjem je priporočljivo imeti pred seboj tudi zapiske; na tak način lahko spremljaš snov tudi v fizični obliki. Opisana učna strategija služi kot dobra popestritev učenja."

Študentka 2. letnika Filozofske fakultete UM

Najpogosteje uporabljena informacijska vizualizacija je infografika, s katero lahko predstavite informacije na uporaben, fleksibilen in poučen način. Prikažete lahko kompleksnejše odnose med informacijami. Ločimo različne vrste infografik (npr. anatomska, infografika časovnega zaporedja, infografični življenjepis). Več o infografikah najdete v Strokovni podlagi za vizualizacijo študijskih gradiv v iskalniku gradiv. Oglejte si informacijsko infografiko v nadaljevanju.

Informacijska infografika

"Svoj pristop k učenju bi poimenovala 'vizualizacija = konsolidacija', saj si najbolj zapomnim stvari, ki jih vidim in jih lahko kasneje prikličem iz spomina v obliki slik oz. vizualnih reprezentacij. Pri delanju zapiskov poskušam informacije predstaviti na čim bolj raznolike načine; v tabelah, v alinejah, v miselnih vzorcih, kadar opisujem kak postopek med različnimi stopnjami narišem puščice … Ko se pozneje učim iz zapiskov, zraven narišem čim več risb, povezanih s snovjo, saj se tako prisilim, da najdem čim več asociacij med novim in starim znanjem, hkrati pa to pomaga pri vizualizaciji snovi."

Lara Paul, študentka 2. letnika Filozofske fakultete UM

Priporočila za ustvarjanje infografike: Infografika naj vsebuje do 400 besed. Besede, ki jih lahko, prikažite z vizualnimi elementi. Pazite na uporabo kombinacije barv, pri čemer si pomagajte z barvnimi shemami oz. generatorji (npr. Coolors).

Če ste izbrali tri barve, je priporočljivo, da 60 % prostora namenite primarni barvi, 30 % sekundarni barvi in 10 % terciarni barvi. Na spletu obstaja tudi veliko različnih šablon za ustvarjanje infografike, katerim lahko sledite (angl. templates).

Preverite, katera IKT je ustrezna za ustvarjanje infografike v vašem primeru: Canva, Genially, Piktochart. Brezplačne ikone in slike s prosto licenco najdete na: Pixabay, Unsplash, Pexels, Openclipart.

Zadnja sprememba: 25. 07. 2024 10:57