Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo je članica javne Univerze v Mariboru. Študijski program GRADBENIŠTVO je bil akreditiran 25. 11. 2008. Zunanja evalvacija Univerze v Mariboru je bila izvedena v letu 2022, za kar je pristojna Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, ki izpolnjuje evropske standarde in usmeritve (je registrirana v EQAR in članica ENQA.)

Za napredovanje v drugi letnik mora študent opraviti vse obveznosti pri predmetu Matematika 1 ter zbrati vsaj 40 ECTS točk. Za napredovanje v tretji letnik mora študent opraviti vse obveznosti iz prvega letnika ter zbrati vsaj 40 ECTS točk iz drugega letnika.

Dodiplomski visokošolski strokovni študijski program GRADBENIŠTVO je celovit in ne predvideva pogojev za dokončanje posameznih delov programa.

Diplomant študijskega programa za pridobitev visoke strokovne izobrazbe lahko nadaljuje z magistrskim študijem (2. stopnja) skladno s pogoji, ki jih določi visokošolski zavod, ki razpisuje podiplomski študijski program.

Diplomanti dodiplomskega visokošolskega strokovnega študijskega programa Gradbeništvo so na podlagi pridobljenega znanja usposobljeni in sposobni za: - strokovna dela na področju gradbeništva, organizacije in tehnologije gradbenih del; - opravljanje zahtevnejših del povezanih z gradbeništvom; - usposobljeni za kreativno in inovativno razreševanje praktičnih nalog v gradbeni stroki; - načrtovanje, projektiranje, gradnjo in vzdrževanje gradbenih objektov (stavbe in inženirski objekti); - pripravo, organizacijo, vodenje in nadzor gradbenih del; - delo pri proizvodnji gradbenih materialov in elementov; - samostojno delo v upravnih službah na podočju gradbeništva oz. v povezavi z gradbeno problematiko; - samostojno delo kot strokovnjak v lokalni ali državni upravi pri vodenju in organizaciji graditve objektov; - svetovanja s področja gradbeništva, organizacije in tehnologije grajenja; - pripravo na opravljanje strokovnega izpita v skladu z zahtevami ZGO (Zakon o graditvi objektov). Pri študiju in praktičnem usposabljanju pridobljena znanja diplomantom zagotavljajo uspešno opravljanje nalog na naslednjih področjih: - Na področju konstrukcijskega inženirstva lahko opravljajo dela pri zasnovi, statičnih analizah, dimenzioniranju in konstrukcijski in tehnološki izvedbi vseh vrst gradbenih objektov. - Na področju prometnih gradenj so diplomanti usposobljeni za načrtovanje, projektiranje, gradnjo in vzdrževanje prometnic in drugih prometnih površin. - Na področju hidrotehnike se lahko vključujejo zlasti v zasnovo in načrtovanje ter graditev vodnogospodarskih objektov ob hkratnem upoštevanju pogojev varstva okolja, zaščite voda ter varstva pred poplavami in erozijskimi pojavi. Med značilne naloge inženirja uvrščamo zlasti urejanje površinskih voda, preskrbo s pitno vodo ter načrtovanje in izvajanje kanalizacijskih in čistilnih naprav. - Med značilne naloge operativnega inženirja gradbeništva sodijo dela pri načrtovanju, vodenju in nadzoru graditve objektov. Navedena dela vključujejo tehnologije grajenja, zagotavljanja varnosti pri delu, pripravo dela, terminske plane, cenovno ovrednotenje objektov, sklepanje pogodb in ukrepe za organiziranje in racionalizacijo.

Dodatne informacije o študijskih programih, ki jih ponuja fakulteta, so objavljene na spletni strani - UM FGPA Študij: https://www.fgpa.um.si/studij/.

S pravilnikom in učnimi načrti predmetov so za vsako učno enoto navedene oblike preverjanja in ocenjevanja študentov. Spodbujajo se načini sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja, s tem pa študentom omogočamo sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju.

Temeljni cilji visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Gradbeništvo so: - Program v obveznem delu daje splošno praktično usmerjeno gradbeno izobrazbo, poglobljena specialna znanja pa so zajeta v izbirnih modulih in predmetih, ki predstavljajo skupaj 20 ECTS oziroma 11,1% vse študentove obveznosti. Tako sestavljen program omogoča študentu večjo preglednost gradbene problematike, učinkovitejše sodelovanje pri reševanju kompleksnejših gradbenih problemov, večjo fleksibilnost pri zaposlovanju in po potrebi lažje pridobivanje raznih specialnih znanj. S tem je takšen program, posebno za Slovenijo, ki je relativno majhno gospodarstvo, primernejši kot bolj specialni program kjer je učinkovita zaposlitev samo v okviru dela na specialnem področju. - Program je usmerjen v praktično in inovativno reševanje praktičnih problemov, kjer se pri pridobivanju znanja izhaja iz analize konkretnih praktičnih problemov, nato se uvede abstrakcija in - Program bo študentom razvijal kritično in inovativno miselnost ter jih usposobil za korektno in sodobno reševanje vseh enostavnejših in običajnih praktičnih problemov v gradbeništvu – diplomant bo dovolj jasno poznal katere naloge lahko samostojno in pravilno izvede. Naloge, ki pa presegajo okvir njegovega znanja, pa bo sposoben formulirati in predati v reševanje ustreznim strokovnjakom. - Poudarek razvijanju sposobnosti za razumevanje in reševanje praktičnih problemov z upoštevanjem veljavne slovenske in evropske normative in regulative v gradbeništvu. - Študijski program, ki daje dovolj osnovnega splošnega teoretičnega znanja, splošnega in posebnega strokovnega znanja in dela na praktičnih projektih, da lahko diplomant povezuje specifična znanja in specialnosti s področja gradbeništva. - Z izbirnimi moduli in izbirnimi predmeti bo program omogočal, da bodo študentje dobili poglobljena posebna strokovna znanja. - Z delom na celovitih praktičnih projektih tekom študija ter praktičnim usposabljanjem v gospodarstvu se bodo študentje seznanili s praktičnimi problemi in njihovimi rešitvami ter se usposobili za njihovo samostojno reševanje. - Izobraževanje široko razgledanega diplomanta, ki bo pri reševanju predvsem praktičnih inženirskih problemov samostojen ter sposoben komuniciranja in povezovanja delovanja strokovnjakov različnih področij, ki sodelujejo pri optimalni realizaciji praktičnih nalog, ki so v okviru ali pa se prepletajo z gradbeništvom. - Zadostiti vsebini pričakovanih znanj za področje gradbeništva kot to zahteva gradbena stroka predvsem v Sloveniji in Evropski uniji ter tudi širom v svetu. - Znatno usklajenost študijskega programa z Bolonjsko deklaracijo, kar posredno omogoča mednarodno primerljivost in prehodnost. - Izobraziti lik strokovnjaka s področja gradbeništva v skladu z evropskimi smernicami in mednarodno primerljivostjo programa, ki se lahko po končanem študiju zaposli tudi širom Evropske unije. - 24.12.2014 je združenje FEANI (FEANI EMC) potrdilo visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje Gradbeništvo - in je tako le-ta sedaj vnesen tudi v t.i. FEANI INDEX program. Absolventi inženirskih programov, ki so vpisani v FEANI INDEX, imajo skladno s pravili FEANI pravico, da si pridobijo naziv EUR-ING, pri SIZ (NC SI FEANI) lahko zaprosijo za evropsko inženirsko kartico Engineering card (http://www.engineering-card.si), ki postaja vseevropski strokovni identifikacijski dokument za inženirje. - Čeprav program zagotavlja ustrezno zaokroženo izobrazbo iz gradbene stroke, je eden izmed njegovih ciljev, da diplomanta usposobi in motivira za nadaljnje izpopolnjevanje.

Študentje bodo v visokošolskem strokovnem študijskem programu 1. stopnje Gradbeništvo v okviru splošnih kompetenc pridobili predvsem: - Usposobljenost, da bodo na podlagi osvojenega temeljnega znanja osnovnih naravoslovnih ved, informatike, geodezije, inženirske etike, osnovnih ved gradbene stroke ter osnovnih strokovnih znanj gradbene stroke sposobni projektiranja in izvajanja gradbenih del v smislu ustrezne kakovosti in cene ter izvajati neodvisno strokovno presojo gradbenih problemov na podlagi znanstvene in strokovne analize in sinteze. - Sposobnost predvidevanja rešitev ter posledic. - Obvladovanje osnov raziskovalnih metod, postopkov in procesov ter sposobnost kritične in samokritične presoje. - Komunikacijske sposobnosti in spretnosti v domačem in mednarodnem okolju - Avtonomnost v strokovnem delu - Etično refleksijo in zavezanost profesionalni etiki. - Sposobnost uporabe znanja v praksi. - Sposobnost in smisel za reševanja praktičnih problemov. - Kooperativnost za delo v skupinah v domačem in mednarodnem okolju - Usposobljenost kreativnega dela v timu gradbenih projektantov in izvajalcev gradbenih del. - Usposobljenost povezovanja osnov inženirske ekonomike in problematike varstva okolja s problematiko projektiranja gradbenih konstrukcij in gradbenih izdelkov. - Kreativnost in inovativnost kot rezultat interdisciplinarnosti študija.

Študentje v Visokošolskem strokovnem študijskem programu 1. stopnje Gradbeništvo v okviru predmetno specifičnih kompetenc pridobili in obvladali zlasti: - Znanja s področja projektiranja, organiziranja, managementa in vodenja gradbenih del in gradbene proizvodnje, gradbene informatike, ekologije, urbanega planiranja in okoljske politike. - Razumevanje gradbene stroke s stališča zgodovinskega razvoja - Komuniciranje znotraj organizacije in navzven s partnerji in strankami (predmeti Stavbarstvo, Ekonomika v gradbeništvu, Organizacija gradbenih del…). - Sposobnost reševanja posameznih (manj zahtevnih) delovnih problemov z uporabo strokovnega znanja ter aplikacijo znanstvenih metod in postopkov. - Diplomant je usposobljen za samostojno in kreativno opravljanje običajnih strokovnih nalog s področja gradbeništva, sposoben je opravljanja posameznih zahtevnejših nalog znotraj skupine, ter za asistiranje pri vodenju obstoječih tehnoloških postopkov v prvi alineji opisanih dejavnosti in njihovo posodabljanje. - Prenovo študijskih programov smo nastavili tako, da predlagani visokošolski strokovni študijski program 1.stopnje “Gradbeništvo” diplomantu ne zagotavlja prav vseh projektantskih in izvajalskih pristojnosti, vendar pa je usposobljen da le-te lahko pridobi z dopolnilnim izpopolnjevanjem. Tako diplomant predlaganega programa še ni sposoben optimalno in samostojno voditi zahtevnih gradbenih projektov, sposoben pa je sodelovati v projektnem timu pri opravljanju določenih strokovnih nalog. Diplomant bo sposoben dimenzioniranja gradbenih elementov in projektiranja celotnih objektov, ki jih za takšen profil in nivo izobrazbe definira ZGO-I, povečano samostojnost in legalno odgovornost zahtevnega dela pa diplomant lahko doseže z ustrezno prakso kot jo opredeljuje ZGO-I.

V visokošolski strokovni študijski program Gradbeništvo se lahko vpiše, kdor je opravil zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu, poklicno maturo ali maturo.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na: - splošni uspeh pri zaključnem izpitu, poklicni maturi oziroma splošni maturi 60 % točk, - splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk.

Kandidati se po Merili za prehode med študijskimi programi vpišejo : • v drugi ali višji letnik visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Gradbeništvo, kadar gre za prenehanje izobraževanja po prvem študijskem programu in nadaljevanje študija po tem študijskem programu iste stopnje, ali vpis visokošolskega diplomanta v nov študijski program na isti stopnji. Prehajajo lahko s področja gradbeništva, arhitekture, gospodarskega inženirstva, strojništva in s področja drugih tehniških in naravoslovno-matematičnih ved. • Vpis višješolskega diplomanta v drugi letnik visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Gradbeništvo je možen s področja gradbeništva in sorodnih tehničnih področij. Prehod je mogoč, v kolikor kandidat izpolnjuje naslednje pogoje: • izpolnjuje pogoje za vpis v prvi letnik visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Gradbeništvo, • prehaja s študijskega programa, ki ob zaključku študija zagotavljaj pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov, • se mu pri prehodu prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Ob prehodu iz enega študijskega programa v drugi študijski program odloča pristojna komisija senata fakultete, na kateri namerava kandidat nadaljevati študij. Kandidat mora v skladu s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru fakulteti posredovati: • vlogo za priznavanje znanj in spretnosti na Univerzi v Mariboru, • potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih (izpitih) s pridobljenimi ocenami in številom kreditnih točk, • potrjene učne načrte, po katerih je bilo pridobljeno znanje, • potrdilo o plačilu postopka. Pri prehodu iz enega študijskega programa v drugega se kandidatu lahko priznajo opravljene študijske obveznosti, upoštevajoč vsebino, obseg in zahtevnost znanja novega programa ter se mu določijo nove obveznosti, ki jih mora opraviti, če želi zaključiti študij v novem študijskem programu.

Postopek bo potekal v skladu s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru. Kandidat bo oddal Vlogo za priznavanje znanj in spretnosti, ki jih je pridobil v formalnih izobraževalnih programih ali v obliki neformalnega izobraževanja. Vlogi po priložil ustrezna dokazila.

Študij konča, kdor opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in zbere najmanj 180 ECTS.