Študijski program je bil potrjen na Senatu FERI dne 19. 12. 2008, na Senatu UM dne 17. 2. 2009 in sprejet na Svetu za visoko šolstvo RS dne 30. 3. 2009. Senat FERI je dne 24. 4. 2014 in Senat UM je dne 22. 9. 2015 sprejel vlogo za ponovno akreditacijo študijskega programa. Svet Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu je dne 17. 3. 2016 sprejel odločbo s katero podaljšuje akreditacijo študijskega programa.

Pogoji za napredovanje v 2. letnik: Študent napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi obveznostmi 1. letnika zbere najmanj 48 točk ECTS. Pogoje za napredovanje pod izrednimi pogoji ter pogoje za ponavljanje opredeljuje Statut UM https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Statut-Univerze-v-Mariboru-uradno-precisceno-besedilo-UPB-13.pdf

Študijski program 2. stopnje Elektrotehnika ne vsebuje posameznih delov.

Diplomant študijskega programa za pridobitev magistrske izobrazbe 2. stopnje lahko nadaljuje z doktorskim študijem na študijskih programih 3. stopnje skladno s pogoji, ki jih določi visokošolski zavod, ki razpisuje doktorski študijski program.

Študentje magistrskega podiplomskega študijskega programa druge stopnje Elektrotehnike si bodo med študijem pridobili kompetence, ki jim bodo omogočale: izvajanje analiz in sintez kompleksnih problemov s področja elektrotehnike za katere bodo sposobni predlagati tehnično optimalne rešitve ob upoštevanju širših družbeno-ekonomskih posledic in omejitev; integracijo teoretskih znanj, metod razvojno-raziskovalnega dela in modernih načrtovalskih orodij pri reševanju kompleksnih problemov s področja avtomatizacije industrijskih procesov, robotskih in mehatronskih sistemov.

Informacije o študijskih programih, ki jih ponuja UM FERI, so dosegljive na spletni strani https://feri.um.si/studij/programi/ .

Ni drugih obveznosti.

Preverjanje in ocenjevanje študentovih učnih izidov se izvaja v skladu z merili in načini, definiranimi v Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Pravilnik-o-preverjanju-in-ocenjevanju-znanja-na-Univerzi-v-Mariboru-stev.-A4-2009-41-AG-uradno-precisceno-besedilo-UPB1.pdf Pri posamezni učni enoti se vrsta in način opravljanja izpita ter pogoji za pristop k izpitu določijo z učnim načrtom, ki je sestavni del študijskega programa. V učnem načrtu se določi delež posameznega načina preverjanja in ocenjevanja znanja, ki ga le-ta prispeva h končni oceni. Za vse predmete na vseh študijskih programih Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ocenjevanje znanja ureja enotna Ocenjevalna lestvica, ki je dostopna na strani https://feri.um.si/studij/vprasanja-in-odgovori/. Spodbujajo se načini sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja, s tem pa študentom omogočamo sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju.

Temeljni cilji programa so: • posredovati poglobljena znanja elektrotehnike in njenih ožjih disciplin v povezavi z znanji računalništva in informatike, ki bodo magistrantom omogočala uspešno delo na področju razvoja elektrotehniških naprav in sistemov, kakor tudi pri načrtovanju in vodenju kompleksnih tehnoloških procesov, • zagotoviti poglobljena znanja na ožjih področjih močnostne elektrotehnike, elektronike, avtomatike in robotike, • zagotoviti poglobljena znanja za organiziranje in vodenje najzahtevnejših projektov, • študente naučiti uporabljati metode razvojno-raziskovalnega dela, • usposobiti študente za prenos novih teoretskih spoznanj v prakso, • ali magistrante usposobiti za nadaljnjo strokovno rast, vseživljenjsko učenje in nadaljevanje študija na doktorskih programih, • razviti sposobnost vrednotenja novih tehnologij z vidika širših družbenih ciljev, potreb in omejitev, • študente naučiti uporabljati vse dostopne vire znanja in • vzpodbujati mobilnost študentov.

Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom Magistri podiplomskega študijskega programa druge stopnje Elektrotehnika bodo skladno s temeljnimi cilji v okviru splošnih kompetenc pridobili zlasti: • sposobnost uporabe matematičnih, naravoslovnih in računalniških znanj pri reševanju tehniških problemov, • sposobnost uporabe analitičnih, eksperimentalnih in simulacijskih metod pri reševanju praktičnih problemov iz področja stroke, • sposobnost analize in sinteze kompleksnih problemov na področju elektrotehnike s ciljem predlagati tehnično optimalne rešitve ob upoštevanju širših družbeno-ekonomskih posledic in omejitev, • sposobnost načrtovanja elektrotehniških komponent, sistemov in procesov, ki bodo v praksi izpolnili postavljene cilje in zahteve, • sposobnost integracije teoretskih spoznanj, metod razvojno-raziskovalnega dela in modernih načrtovalskih orodij pri reševanju kompleksnih tehniških problemov, • sposobnost javne predstavitve tehničnih, razvojnih, organizacijskih in upravljalskih rešitev v pisni ali govorni obliki, • obvladanje metod in tehnik za samostojno raziskovalno delo, analizo in vrednotenje rezultatov, • avtonomnost v strokovnem delu, kritičnost in prevzemanje odgovornosti za predlagane rešitve in • sposobnost ustanavljanja in vodenje razvojnih, projektnih in strokovnih skupin.

Predmetno-specifične kompetence, ki jih bodo pridobili študenti študijskega programa druge stopnje Elektrotehnika, zajemajo zlasti: • celovito razumevanje fizikalnih zakonitosti na področju elektromagnetike in sposobnost razvoja novih tehnoloških rešitev, • uporabo informacijskih tehnologij na različnih področjih elektrotehnike (načrtovanje, nadzor in vodenje sistemov, komuniciranje), • uporabo analitičnih metod, modelov in simulacijskih orodij, • obvladanje metod načrtovanja naprav in sistemov na področjih elektroenergetskih naprav in sistemov, elektronike, avtomatike in robotike, • analiziranje in vrednotenje naprav in sistemov, • obvladanje metod razvojno-raziskovalnega dela, • integracija znanj iz različnih tehniških disciplin v novih sistemskih rešitvah in tehnologijah, • razumevanje zakonitosti in tehnologije energijsko-masnih pretvorb v elektroenergetskih procesih in • razumevanje zakonitosti in tehnologij na področju signalno-informacijskih pretvorb in pretokov v elektronskih sistemih, telekomunikacijah in sistemih avtomatskega vodenja.

V 1. letnik podiplomskega študijskega programa 2. stopnje Elektrotehnika se lahko vpiše: a) kdor je dokončal univerzitetni ali visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje v obsegu vsaj 180 ECTS s področja elektrotehnike in energetike (0713), elektronike in avtomatizacije (0714), mehatronike (0788), gospodarskega inženirstva – smer Elektrotehnika (0788) ali fizike (0533); b) kdor je dokončal univerzitetni ali visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje v obsegu vsaj 180 ECTS s področij, ki niso navedena v prejšnjem odstavku, in če je pred vpisom v podiplomski študijski program 2. stopnje Elektrotehnika opravil študijske obveznosti v obsegu 19 ECTS iz univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Elektrotehnika, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Predmeta Osnove elektrotehnike I (7 ECTS) in Osnove elektrotehnike II (6 ECTS) morajo opraviti vsi kandidati; kandidati, ki se vpisujejo na smer Avtomatika in robotika morajo opraviti še predmet Signali (6 ECTS); kandidati, ki se vpisujejo na smer Elektronika morajo opraviti še predmet Osnove elektronike (6 ECTS); kandidati, ki se vpisujejo na smer Močnostna elektrotehnika pa še predmet Električni in elektromehanski pretvorniki (6 ECTS). Če je kandidat tekom svojega prvostopenjskega študija osvojil snov, ki jo pokrivajo navedeni predmeti, se mu lahko predmeti delno ali v celoti priznajo; c) kdor je dokončal visokošolski strokovni študijski program (pred sprejetjem Zakona o visokem šolstvu leta 2004) s področja elektrotehnike in energetike (0713), elektronike in avtomatizacije (0714), mehatronike (0788), gospodarskega inženirstva – smer Elektrotehnika (0788) ali fizike (0533); d) kdor je dokončal visokošolski strokovni študijski program (pred sprejetjem Zakona o visokem šolstvu leta 2004) s področij, ki niso navedena v prejšnjem odstavku, če je pred vpisom v podiplomski študijski program 2. stopnje Elektrotehnika opravil študijske obveznosti v obsegu 19 ECTS, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Predmeta Osnove elektrotehnike I (7 ECTS) in Osnove elektrotehnike II (6 ECTS) morajo opraviti vsi kandidati; kandidati, ki se vpisujejo na smer Avtomatika in robotika morajo opraviti še predmet Signali (6 ECTS); kandidati, ki se vpisujejo na smer Elektronika morajo opraviti še predmet Osnove elektronike (6 ECTS); kandidati, ki se vpisujejo na smer Močnostna elektrotehnika pa še predmet Električni in elektromehanski pretvorniki (6 ECTS). Če je kandidat snov, ki jo pokriva kateri od teh predmetov, osvojil med prvostopenjskim študijem, se mu predmet prizna; e) kdor je dokončal univerzitetni študijski program (pred sprejetjem Zakona o visokem šolstvu leta 2004) s strokovnega področja elektrotehnike in energetike (0713), elektronike in avtomatizacije (0714), mehatronike (0788), gospodarskega inženirstva – smer Elektrotehnika (0788) ali fizike (0533). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, če izkazuje osvojitev ustrezne snovi, vpiše pa se v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom; f) kdor je dokončal univerzitetni študijski program (pred sprejetjem Zakona o visokem šolstvu leta 2004) z drugih strokovnih področij matematike (0541), statistike (0542), informacijskih in komunikacijskih tehnologij – IKT (061), kemije in kemijske tehnologije (0531), strojništva (0715), gradbeništva (0732). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 30 ECTS, če izkazuje osvojitev ustrezne snovi, skladno s tem pa se vpiše v ustrezni letnik študija;

Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 2. stopnje Elektrotehnika se upošteva: uspeh pri študiju prve stopnje - povprečna ocena izpitov in zaključnega dela (100%).

Po merilih za prehode je na študijski program 2. stopnje Elektrotehnika omogočen prehod kandidatom vpisanim na študijske programe s področja elektrotehnike in energetike (0713), elektronike in avtomatizacije (0714), mehatronike (0788), gospodarskega inženirstva – smer Elektrotehnika (0788) ali fizike (0533), ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc, po kriterijih za priznavanje pa se jim prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Študentom se v procesu priznavanja ugotovijo že opravljene študijske obveznosti, ki se jim lahko v celoti ali delno priznajo, ter določijo študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo zaključiti študij po novem študijskem programu.

UM FERI priznava kandidatom pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru, ki ureja postopke za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti, ki jih kandidati pridobijo s formalnim in neformalnim učenjem pred vpisom in med študijem na Univerzi v Mariboru. Fakulteta kandidatom prizna znanja in spretnosti, če ti po obsegu, vsebini in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo splošnim oz. predmetnospecifičnim kompetencam, določenim s študijskim programom, v katerega se kandidati želijo vpisati ali so vanj vpisani. Podlaga za priznavanje znanj in spretnosti so potrdila ali druge listine: - javno veljavne listine (spričevala, diplome), - potrdila o opravljenem delu študijskega programa ali opravljenih obveznosti v študijskem programu, - potrdila izvajalcev izobraževanja in usposabljanja o uspešno končanem izobraževanju, spričevala ter druge listine, - izdelki, storitve, projekti, objave in druga avtorska dela kandidatov, - dokazila o registriranih patentih, - ustrezne reference o praktičnem usposabljanju in delovnih izkušnjah, - znanja, pridobljena s samoizobraževanjem in priložnostnim učenjem in druga dokazila/znanja, o katerih presoja Komisija za študijske zadeve UM FERI. Postopek ugotavljanja, preverjanja in priznavanja znanj in spretnosti se začne na osnovi vloge kandidata, ki jo vloži na posebnem obrazcu, ki je sestavni del navedenega pravilnika.

Študij konča, kdor opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in tako zbere najmanj 120 točk ECTS.