dipl. madž. jez. s knjiž. (UN) in …
diplomant madžarskega jezika s književnostjo (UN) in …
diplomantka madžarskega jezika s književnostjo (UN) in …

02 - Umetnost in humanistika

0232 - Književnost in jezikoslovje

6 - Humanistične vede

Na podlagi 51. clena Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06-UPB3) in Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Ur. l. RS, št. 101/04) je Senat za akreditacijo pri Svetu RS za visoko šolstvo na svoji 4. seji, 16. novembra 2007, sprejel oz. podal soglasje k univerzitetnemu dvopredmetnemu študijskemu programu prve stopnje Madžarski jezik s književnostjo (Sklep št. 2/75-2007, z dne 20. 11. 2007).

Študent mora za napredovanje v 2. letnik zbrati najmanj 24 ECTS in število ECTS, ki ga predvideva drugi izbrani program. Študent mora za napredovanje v 3. letnik opraviti vse obveznosti 1. letnika, s študijskim programom določene obveznosti pri predmetih 2. letnika v obsegu najmanj 24 ECTS ter število ECTS, ki ga predvideva drugi izbrani program. Pogoji za podaljšanje statusa študenta, napredovanje pod izjemnimi pogoji ter pogoji za ponavljanje letnika so opredeljeni s Statutom UM: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/statut_um.aspx .

Študijski program prve stopnje Madžarski jezik s književnostjo ne vsebuje posameznih vsebinskih delov programa, ki jih je mogoče posamezno zaključiti.

Pridobljeno znanje diplomantom smeri Madžarski jezik s književnostjo (dvopredmetna smer) omogoca primerno usposobljenost za delo po koncanem prvostopenjskem študiju oz. primerno podlago za nadaljevanje študija na drugi stopnji.

Diplomantke in diplomanti študijske smeri prve stopnje Madžarski jezik s književnostjo se zaposlujejo kot lektorice/lektorji, napovedovalke/napovedovalci na radiu in televiziji ter kot novinarke/novinarji, in sicer lahko opravljajo delo: komentatork/komentatorjev, moderatork/moderatorjev, redaktoric/redaktorjev, porocevalk/porocevalcev. Glede uradne analize zaposljivosti in zaposlenosti diplomantov in glede na poznavanje diplomantov študijske smeri lahko potrdimo, da so vsi zaposleni v zavodih, kjer je znanje madžaršcine na nivoju maternega jezika nujno potrebno; na dvojezicnem obmocju v kulturnih inštitucijah (madžarske manjšine), v medijih (madžarski radio MMR v Lendavi in madžarski tednik Népújság, madžarski RTV program Hidak-Mostovi), v podjetjih, izven dvojezicnega podrocja pa v podjetjih, ki poslovno sodeluje z Madžarsko. Lahko opravljajo tudi razlicna dela v turizmu, sodelujejo v oglaševanju (zaradi socio- in psiholingvisticnih znanj), lahko so predstavniki za javnosti (komunikacijske kompetence, retorika), sestavljajo besedila za narocnike, svetujejo glede jezikovne politike razlicnih institucij ali sodelujejo kot strokovne sodelavke oz. sodelavci za socialno delo ter strokovnjakinje oz. strokovnjaki za vzgojo in izobraževanje.

HORIZONTALNO Študijski program Madžarski jezik s književnostjo - smer Madžarski jezik s književnostjo (dvopredmetna smer) V prvem semestru dajo obvezni jezikovni predmeti osnovna znanja študentom iz madžarskega jezika in književnosti (Uvod v hungaristicne študije, Glasoslovje madžarskega jezika, Kultura govornega in pisnega izražanja v madžaršcini), so tematsko horizontalno tesno povezani in se tematsko povezuje z obveznimi jezikovnimi predmeti v višjih semestrih. Obvezna predmeta iz književnosti zajemajta vsebine iz svetovne književnosti in literarne teorije (Uvod v študij madžarske književnosti, Izbrana poglavja iz svetovne književnosti), s cimer sta postavljena evropski kontekst in teoretska osnova za vsebine iz madžarske literarne zgodovine v drugem semestru in višjih semestrih. V drugem semestru obvezni predmeti iz književnosti ponujajo temeljne vsebine iz madžarske književnosti in vpogled v zacetke madžarske književnosti ter dajo poglobljena znanja iz starejše madžarske književnosti (Razvoj madžarske književnosti do 19. stoletja, Književnost madžarske romantike, Madžarska realisticna proza). Obvezna jezikovna predmeta predstavljata osnove madžarskega jezika (Oblikoslovje madžarskega jezika, Pravopisna in pravorecna norma v madžaršcini), ki so tematsko tesno povezani. V tretjem semestru uvede obvezni jezikovni predmet iz diahronije študente v zgodovino madžarskega knjižnega jezika in v primerjalno ugrofinsko jezikoslovje (Izbrana poglavja iz zgodovine madžarskega jezika, Skladnja madžarskega jezika in Izbrana poglavja iz madžarske kulture). Obvezna predmeta iz književnosti (Madžarska književnost prve polovice 20. stoletja v primerjalnem kontekstu, Madžarska literatura v medkulturnem položaju) zajemata poglavja iz madžarske književnosti 19. in 20. stoletja v evropskem kontrastivnem, komparativnem pristopu. V cetrtem semestru zajemata obvezna predmeta iz moderne madžarske književnosti v medkulturnem kontekstu (Razvoj moderne madžarske proze, Medkulturna interakcija). Prosto izbirni predmet daje študentu vpogled v sorodno ali drugacno strokovno in znanstveno podrocje, mu širi horizonte znanja. V petem semestru ima študent štiri obvezne predmete (dva iz jezika in dva iz književnosti) ter lahko izbere izbirni predmet iz jezikoslovja. V predmetih študent širi in poglablja vsebine iz madžarskega jezika in literarne vede. Obvezna predmeta iz jezikoslovja in književnosti se horizontalno povezujeta. V šestem semestru študent opravi tri obvezne predmete (Frazeologija madžarskega jezika; Interpretacija del sodobnih madžarskih avtorjev, Estetika madžarske (post)moderne poetike) in en izbirni predmet iz književnosti ter en prosto izbirni predmet. Z izbirnim predmetom iz književnosti lahko študent razširi in poglobi posamezne vsebine iz madžarske literarne vede, izbira lahko med predmeti, ki zajemajo slogovni, interpretativni, vrstni, naratološki in literarnozgodovinski vidik preucevanja madžarske književnosti. Študijski program Madžarski jezik s književnostjo - smer Madžarski jezik s književnostjo (dvopredmetna smer) V prvem semestru dajo obvezni jezikovni predmeti osnovna znanja študentom iz madžarskega jezika in književnosti in se tematsko povezuje z obveznimi jezikovnimi predmeti v višjih semestrih (npr. Pravopisna in pravorecna norma v madžaršcini). Obvezna predmeta iz književnosti zajemajta vsebine iz svetovne književnosti in literarne teorije, s cimer sta postavljena evropski kontekst in teoretska osnova za vsebine iz madžarske literarne zgodovine v višjih semestrih. Obvezna jezikovna predmeta v drugem semestru predstavljata osnove madžarskega jezika, ki so tesno povezani in se vertikalno navezujeta na obvezni predmet Glasoslovje madžarskega jezika v prvem, Skladnja madžarskega jezika v tretjem, Leksikologija madžarskega jezika v cetrtem in Frazeologija madžarskega jezika v šestem semestru. V tretjem semestru uvede obvezni jezikovni predmet iz diahronije študente v zgodovino madžarskega knjižnega jezika in v primerjalno ugrofinsko jezikoslovje (Izbrana poglavja iz zgodovine madžarskega jezika) in se vertikalno povezuje z obveznim predmetom v prvem semestru (Glasoslovje madžarskega jezika) ter jezikovnimi predmeti v naslednjih semestrih. Obvezna predmeta iz književnosti (Madžarska književnost prve polovice 20. stoletja v primerjalnem kontekstu, Madžarska literatura v medkulturnem položaju) zajemata poglavja iz madžarske književnosti 19. in 20. stoletja v primerjalnem kontekstu ter se po posameznih semestrih vertikalno povezuje s tematsko zaokroženimi literarnozgodovinskimi obveznimi in izbirnimi predmeti. V cetrtem semestru zajemata obvezna predmeta iz moderne madžarske književnosti v medkulturnem kontekstu (Razvoj moderne madžarske proze, Medkulturna interakcija) in se vertikalno povezujeta z obveznimi predmeti v petem semestru. Obvezna predmeta (Leksikologija madžarskega jezika, Madžarska dialektologija) in se vertikalno povezuje z obveznimi predmeti iz drugih semestrov. V petem semestru študent ima štiri obvezne predmete: Jezikovni predmet Sociolingvistika: manjšinska dvojezicnost zajema jezikovne razlicice madžarskega jezika in se vertikalno povezuje z obveznim predmetom v tretjem semestru iz diahronija madžarskega jezika (Izbrana poglavja iz zgodovine madžarskega jezika) in z obveznim predmetom v cetrtem semestru (Madžarska dialektologija). Obvezna predmeta iz književnosti (Interpretacija izbranih del madžarske moderne, Recepcija madžarske književnosti v slovenskem literarnem prostoru in obratno) se vertikalno povezujeta z obveznimi predmeti v šestem semestru (Estetika madžarske (post)moderne poetike, Interpretacija del sodobnih madžarskih avtorjev). Dodatno vertikalno poglobitev znanj lahko študenti udejanjijo tudi z izborom izbirnih predmetov znotraj programa ali z izborom prosto izbirnih predmetov drugih študijskih programov izven maticnega oddelka.

Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih izidov so javno objavljeni ter se izvajajo skladno s sprejetim učnim programom, učnimi načrti predmetov ter informacijami o predmetu. Sistem ocenjevanja je urejen skladno s Statutom UM TER Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM ,ki sta javno objavljena: https://www.um.si/o-univerzi/dokumentno-sredisce/. Učni izidi so definirani z učnimi načrti. Le-ti so javno objavljeni ter dostopni vsakomur. Dosegljivi so v katalogu bolonjskih predmetov (https://aips.um.si/PredmetiBP5/main.asp) ter na spletnih straneh Filozofske fakultete (http://ff.um.si/studenti/studijski-programi/). V vsakem učnem načrtu je definiran način ocenjevanja in preverjanja obveznosti študentov. Tako lahko študent na podlagi javno objavljenih vsebin učnih načrtov primerja oziroma preveri vsebine in stopnje znanj določenih veščin. Visokošolski učitelji in sodelavci spodbujajo k sprotnemu delu, sprotnemu preverjanju znanja ves čas študijskega procesa, s tem pa se študentom omogoča sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Študentje so ob začetku izvajanja predmeta tudi ustno seznanjeni z merili in načini ocenjevanja. Glede na analize pedagoškega dela in evalvacijo študijskega programa se učni načrti ustrezno dopolnjujejo. Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za pridobitev ocene in kreditnih točk pri posameznih učnih enotah študijskega programa ter za napredovanje študentov in njihovo usmeritev v nadaljnji študij, hkrati pa študentom daje povratno informacijo o ravni njihovega usvojenega znanja. Rezultati izpitov se vnesejo v uradno elektronsko evidenco Akademskega informacijskega podsistema (AIPS). Rezultate vnaša izvajalec izpita, ki ima dostop do prijavljenih študentov. Po zaključku vnosa ocen učnih enot posameznega izpita, izvajalec izpita v Službo za študentske zadeve odda podpisan zapisnik o izpitu, ki se trajno hrani in predstavlja uradno evidenco zavoda. Študenti so z oceno izpita seznanjeni takoj po vnosu on potrditvi le-te s strani izvajalca izpita, na njihovem osebnem AIPS računu, do katerega dostopajo z uporabniškim imenom in geslom. Študent ima pravico do vpogleda v pisne izpitne naloge v roku 30 dni od datuma, ko je bila ocena objavljena. Znanje študenta na izpitu, kolokviju in pri drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja se ocenjuje s pozitivnimi in negativnimi ocenami. Pozitivne ocene so odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6). Negativne ocene so od 1 do 5. Učne enote se lahko, skladno z učnim načrtom, ocenjujejo tudi kot opravil/ni opravil. Na UM uporabljamo enotno ocenjevalno lestvico, ki je dostopna na spletnih straneh UM: https://moja.um.si/student/Strani/Pravilniki-in-predpisi.aspx Izpitni roki so objavljeni v javno objavljenem študijskem koledarju za posamezno študijsko leto (http://ff.um.si/studenti/urniki/). Seznami rednih izpitnih rokov za posamezne učne enote v celotnem študijskem letu pripravijo Oddelki, objavi pa jih Služba za študentske zadeve, in sicer najkasneje do 15. novembra za tekoče študijsko leto v informacijskem sistemu AIPS

Cilj dvopredmetne študijske smeri Madžarski jezik s književnostjo je, da diplomant dobi poglobljeno teoreticno znanje s podrocja madžarskega jezika in književnosti, definirano v obveznih predmetih. Izbirni predmeti z obeh podrocij pa mu omogocajo poglobitev pridobljenega jezikoslovnega znanja izbranih jezikovnih tem ter razgled od starejše madžarski književnosti do sodobne madžarske literature. To znanje lahko kombinira s smiselno izbrano vezavo drugega predmetnega podrocja ter se tako na prvi stopnji usposobi za osnovni interdisciplinarni raziskovalni pristop in ustvari temeljna izhodišca za iskanje novih virov znanja na strokovnem podrocju. Študijska smer zagotavlja usposobljenost kandidata za kvalitetno strokovno svetovalno in samostojno delo na podrocju jezika in literature, pripravlja ga za nadaljnjo stopnjo študija. Glede na to, da se vecina diplomantov odloci za nadaljevanje študija na drugi stopnji madžaršcine, je pomembna njihova strokovna usposobljenost za magistrski študij. Koncni cilj smeri je ustvariti dovolj specializiran profil diplomanta za opravljanje strokovnih del s podrocja madžarskega jezika in književnosti in ga usposobiti za osnovno interdisciplinarno strokovno delo. Torej cilj predlaganega programa je izobraževanje strokovnjakov, ki bodo usposobljeni za samostojno delo predvsem na razlicnih podrocjih madžarskega jezika, književnosti in kulture, tako bodo lahko diplomanti opravljali razlicna dela v medijih (npr. porocevalec, moderator, napovedovalec), v založbah (npr. urednik) in v turizmu, sodelovali v oglaševanju (zaradi socio-, psiholingvisticnih in pragmaticnih znanj), lektorirali leposlovna, strokovna in znanstvena besedila.

Obvladovanje raziskovalnih metod jezikoslovja in literarnih znanosti; sposobnost kriticnega ocenjevanja lastnih in tujih raziskovalnih dosežkov; sposobnost korektnega vkljucevanja in kombiniranja spoznanih dejstev in znanj v novo kvaliteto; razvoj komunikacijskih sposobnosti za strpen in korekten strokovni diskurz; oblikovanje nacela avtonomnosti in povezovalnosti pri lastnem strokovnem delu; oblikovanje sposobnosti konstruktivnega sodelovanja pri delu v skupini in za sodelovanje pri delu med skupinami; prakticna uporaba znanj v praksi; pripravljenost za avtonomno ucenje in izpopolnjevanje; sposobnost vseživljenjskega ucenja; oblikovanje sposobnosti analiticnega in sinteticnega mišljenja; oblikovanje smisla za estetike in eticne vrednote v stroki; pridobivanje strokovnega znanja na podlagi študija obstojecih teoreticnih vzorcev; funkcionalno uporabo znanstvenih metod; funkcionalno uporabo specificnih hungaristicnih metod dela v praksi.

Predmetno-specificne kompetence, ki se pridobijo s študijskim programom Madžarski jezik s književnostjo - smer Madžarski jezik s književnostjo (dvopredmetna smer): - poznavanje in razumevanje zgodovine in razvoja madžarskega jezika in književnosti; poznavanje narecne clenjenosti in njenega vpliva na madžarski standardni/knjižni jezik; sposobnost soocanja sinhronih jezikovno-književnih pojavov z vidika zgodovinskega razvoja jezika in književnosti; obvladovanje in razumevanje morfemskih, skladenjskih kategorij in poznavanje skladenjsko-besedilne strukture jezika; razumevanje leksikoloških in frazeoloških razmerij v madžarskem jeziku z vidika novih teoreticnih pristopov v (madžarskem) jezikoslovju; sposobnost razumeti nacela delovanja jezika kot uspešnega sporazumevalnega sistema; poznavanje regionalnih in družbenih variant madžarskega jezika; poznavanje ter razumevanje znacilnosti rabe manjšinskega maternega jezika; poznavanje madžaršcine v stiku s slovenšcino; sposobnost uporabljati strategije uspešnega ucenja in kreativne rabe jezika; sposobnost samostojnega sledenja aktualnim jezikovnim in književnim pojavom ter njihovo umešcanje v kontekst že pridobljenega znanja; sposobnost kriticne analize književnih del v medkulturnem kontekstu; poznavanje starejših in modernih tokov madžarske literature; temeljno znanje o kulturno- in literarnozgodovinskih procesih; poznavanje in estetsko vrednotenje sodobne madžarske literature; sposobnost javnega angažiranja pri spodbujanju višje pisne in bralne kulture; sposobnost kombiniranja metodologije hungaristicnega raziskovalnega dela z metodologijo drugega podrocja z namenom, pridobivati nove raziskovalne rezultate; obvladovanje literarnoteoreticnih pojmov in sposobnost njihove aplikacije pri interpretacijah besedil; sposobnost povezovanja pridobljenih literarnih in jezikoslovnih znanj pri samostojni interpretaciji besedil; sposobnost nacrtovanja, izvajanja, vrednotenja in predstavljanja lastnega raziskovalnega dela z uporabo sodobnih avdiovizualnih naprav, sposobnost odzivanja na aktualne jezikovne in kulturnopoliticne izzive sodobnega sveta. Predmetnospecificne kompetence izhajajo iz celotnega programa, ki v okviru obveznih predmetov nudi temeljna znanja s podrocja pomembnejših jezikoslovnih disciplin ter vpogled v književnost in kulturo madžarskega govornega prostora, v okviru izbirnih predmetov pa diplomant pridobi dodatna posebna znanja, vezana na madžarski jezik, literaturo in kulturo.

V univerzitetni študijski program Madžarski jezik s književnostjo – smer Madžarski jezik s književnostjo (dvopredmetna smer) in smer Hungaristika (dvopredmetna smer) se lahko vpiše: a) kdor je opravil splošno maturo, b) b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,

Ce bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz tock a) in c) izbrani glede na: splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zakljucnem izpitu 60 % tock, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % tock; kandidati iz tocke b) izbrani glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % tock, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % tock, uspeh pri maturitetnem predmetu 20 % tock.

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. clenom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 95/10, 17/11 in 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se dolocijo letnik vpisa in manjkajoce študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, ce želijo študij zakljuciti po novem programu. Prehodi so mogoci med študijskimi programi: - ki ob zakljucku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in - med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Študentom se v procesu izobraževanja na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti v študijski programih UM (https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Pravilnik-o-priznavanju-znanj-in-spretnosti-v-studijskih-programih-UM-st.-012-2019-2.pdf) prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti s formalnim in neformalnim učenjem, pridobljenim pred vpisom na program. Pri priznavanju je osnovno merilo primerljivost drugje pridobljenega znanja z učnimi enotami, spretnostmi in usposobljenostjo na študijskem programu. Vloge za priznavanje znanj in spretnosti v različnih oblikah formalnega in neformalnega izobraževanja, pridobljenih pred vpisom v program, Filozofska fakulteta obravnava v skladu s predpisi. Kandidat poda vlogo za priznavanje znanj in spretnosti Komisiji za študijske zadeve Filozofske fakultete. Znanja/spretnosti se lahko priznajo v celoti, samo delno ali pa se ne priznajo. V primeru, da se priznajo delno, študent opravi določeni izpit v vsebinah, ki jih določi nosilec predmeta.

Študent študijskega programa Madžarski jezik s književnostjo – smer Madžarski jezik s književnostjo (dvopredmetna smer), zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti obeh delov študija in tako zbere najmanj 180 ECTS.

dipl. hung. (UN) in …
diplomirani hungarist (UN) in …
diplomirana hungaristka (UN) in …

02 - Umetnost in humanistika

0231 - Usvajanje jezikov (drugih, tujih, znakovnih, prevajalstvo)

6 - Humanistične vede

Na podlagi 51. clena Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06-UPB3) in Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Ur. l. RS, št. 101/04) je Senat za akreditacijo pri Svetu RS za visoko šolstvo na svoji 4. seji, 16. novembra 2007, sprejel oz. podal soglasje k univerzitetnemu dvopredmetnemu študijskemu programu prve stopnje Madžarski jezik s književnostjo (Sklep št. 2/75-2007, z dne 20. 11. 2007).

Študijski program Madžarski jezik s književnostjo - smer Hungaristika (dvopredmetna smer) Študent mora za napredovanje v 2. letnik zbrati najmanj 24 ECTS (obvezno opraviti dva predmeta: Sodobna madžarščina 1, 2) in število ECTS, ki ga predvideva drugi izbrani program. Študent mora za napredovanje v 3. letnik opraviti vse obveznosti 1. letnika, s študijskim programom določene obveznosti pri predmetih 2. letnika v obsegu najmanj 24 ECTS (obvezno opraviti dva predmeta: Sodobna madžarščina 3, 4) ter število ECTS, ki ga predvideva drugi izbrani program. Pogoji za podaljšanje statusa študenta, napredovanje pod izjemnimi pogoji ter pogoji za ponavljanje letnika so opredeljeni s Statutom UM: Dokumentno središče - UM.si.

Študijski program prve stopnje Madžarski jezik s književnostjo ne vsebuje posameznih vsebinskih delov programa, ki jih je mogoče posamezno zaključiti.

Diplomanti imajo možnost nadaljevanja izobraževanja na magistrskih študijskih programih 2. stopnje, ki jih ponuja Oddelek za madžarski jezik in književnost na Filozofski fakulteti v Mariboru, lahko pa se odlocijo tudi za dvo- ali enopredmetni študij na drugih študijskih programih, ki jih ponuja Filozofska fakulteta v Mariboru, ali na drugih visokošolskih ustanovah v Sloveniji ali v tujini v skladu z razpisnimi pogoji.

Prvostopenjska študijska smer Hungaristika omogoca pridobitev specificnih strokovnih kompetenc na podrocju madžarskega jezika ter literature in kulture madžarsko govornega prostora in izbranih splošnih kompetenc, kar jih usposablja za opravljanje razlicnih dejavnosti tako v gospodarskem kot v negospodarskem sektorju, in sicer predvsem na podrocjih dela, ki predvidevajo aktivno sodelovanje z madžarskim govorecim okoljem. Tu so možnosti zaposlitve diplomantov smeri Hungaristike vezane predvsem na visoko stopnjo tujejezikovne kompetence (sporazumevanje v madžarskem jeziku) ter na poglobljeno poznavanje kulturne podobe madžarskega govornega prostora, kar omogoca zaposlovanje na vseh podrocjih gospodarskega in negospodarskega delovanja. Usposobljeni so za korektno in okolišcinam primerno sporazumevanje v madžarskem jeziku ter s tem za poklicno delovanje v javnih in zasebnih kulturnih ustanovah (arhivi, muzeji, knjižnice, društva, združenja), oglaševanju, v turizmu, so predstavniki za javnost in stike z madžarskim govornim prostorom. Natancni podatki o zaposlovanju v gospodarskem in negospodarskem sektorju nam niso znani, ker šele sedaj vpeljemo to smer. Povpraševanja je veliko, namrec delodajalci pri zaposlitvenih potrebah kot temeljni pogoj za zaposlitev vse pogosteje navajajo tudi znanje tujega jezika, pri cemer ta ni vezan le na znanje anglešcine. Kandidati, ki obvladajo tuji jezik - madžaršcino, imajo pri zaposlovanju v obmejni slovensko-madžarski regiji praviloma vecje zaposlitvene možnosti. Poudarjamo tudi, da trendi v mednarodnem sporazumevanju in sodelovanju ter nacela evropske jezikovne politike (materni jezik + dva tuja jezika) nakazujejo izboljšan položaj madžarskega kot sosedskega jezika, kar perspektivno prispeva k boljšim zaposlitvenim možnostim diplomantov.

HORIZONTALNO V prvem letniku dajo obvezni predmeti osnovna znanja študentom iz osnove hungaristike (Uvod v hungaristicne študije, Uvod v študij madžarske književnosti ter Sodobna madžaršcina 1, 2;), so tematsko horizontalno tesno povezani in se tematsko povezujejo z obveznimi jezikovnimi predmeti v višjih semestrih (npr. Sodobna madžaršcina 3, 4;). Obvezna predmeta iz madžarskega jezika in kulturne zgodovine (Oblikoslovje madžarskega jezika, Razvoj madžarske književnosti do 19. stoletja) zajemata vsebine iz madžarske kulturne zgodovine, katere del je tudi književnost, s cimer je postavljen interkulturni kontekst v evropskem in vzhodnoevropskem prostoru. V drugem letniku uvede študente obvezni jezikovni predmet v leksikologijo in skladnjo madžarskega jezika (Skladnja madžarskega jezika, Leksikologija madžarskega jezika), hkrati jim omogoca funkcionalno uporabo jezika s pomocjo jezikovnih vaj (Sodobna madžaršcina 3, 4). Obvezna literarna predmeta se osredotocata na poznavanje kompetenc s podrocja literarnih besedil med- in interkulturne interakcije (Madžarska literatura v medkulturnem položaju; Medkulturna interakcija). V tretjem letniku predstavljajo obvezni predmeti posebna, specificna poglavja iz jezika, literature in kulture za pridobivanje kompetenc, kar jih usposablja za razlicne zaposlitve tudi na (ne)gospodarskem podrocju (Besediloslovje in pragmatika madžarskega jezika, Recepcija madžarske književnosti v slovenskem literarnem prostoru in obratno). Posebna poglavja slovensko-madžarskega prevajanja, interpretacije tekstov in frazeologije madžarskega jezika sestavljata predmeta Frazeologija madžarskega jezika in Interpretacija sodobnih madžarskih avtorjev, hkrati se poglablja funkcionalna uporaba jezika s pomocjo jezikovnih vaj (Sodobna madžaršcina 5, 6). VERTIKALNO V prvem letniku se obvezni predmeti tematsko povezujejo z obveznimi – jezikovnimi, kulturološkimi in literarnimi – predmeti v višjih letnikih. Študent poglablja svoje kompetence in dobiva vpogled v osnove študija jezika in kulturnih vsebin. Z intenzivnimi jezikovnimi vajami pridobiva jezikovna znanja. S tem so postavljene osnove jezika in kulturnozgodovinska osnova za vsebine višjih letnikih. V drugem letniku se obvezni predmeti vsebinsko povezujejo s predmeti tretjega letnika, kjer študent pridobi nova znanja in poglobi že usvojena znanja o jeziku in kulturi v madžarskem govornem prostoru, posledicno pa širi tudi vedenja o lastni kulturi in interkulturnem dojemanju jezikovnega in književnega prostora. Pri predmetu Sodobna madžaršcina 1, 2, 3, 4, ki je obvezni predmet v dveh letnikih, in eksplicitno vertikalno povezuje prve štiri semestre, implicitno pa vse semestre, saj študenti ves cas študija izpopolnjujejo in poglabljajo svoja jezikovna znanja. Obvezni predmeti v tretjem letniku odpirajo pomemben vidik madžarskega jezika in književnosti in tako omogocajo razumevanje jezikovnih pojavov v sodobni madžaršcini, razvijajo jezikovne kompetence strokovnega izrazja ter se poglabljajo v vsebine iz slovensko-madžarskega prevajanja. Vsi predmeti se vertikalno povezujejo z obveznimi predmeti iz nižjih semestrov. Z izbirnimi predmeti v tem letniku študent širi in pridobiva vsebine iz madžarskega jezika in literarne vede, ki jih vertikalno nagrajuje že pridobljena znanja. V študijski program je prav tako vkljuceno nacrtno prizadevanje za spodbujanje osebnostnega razvoja študentov, tako da študenti pred pricetkom študija spoznajo osnove ucinkovitega visokošolskega študija, timskega dela, strokovnega raziskovanja in pisanja ter iskanja strokovnih virov v bazah podatkov in virov. Dodatno vertikalno poglobitev znanj lahko študenti udejanjijo tudi z izborom prosto izbirnih predmetov znotraj programa ali z drugih študijskih programov izven maticnega oddelka.

Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih izidov so javno objavljeni ter se izvajajo skladno s sprejetim učnim programom, učnimi načrti predmetov ter informacijami o predmetu. Sistem ocenjevanja je urejen skladno s Statutom UM TER Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM ,ki sta javno objavljena: https://www.um.si/o-univerzi/dokumentno-sredisce/. Učni izidi so definirani z učnimi načrti. Le-ti so javno objavljeni ter dostopni vsakomur. Dosegljivi so v katalogu bolonjskih predmetov (https://aips.um.si/PredmetiBP5/main.asp) ter na spletnih straneh Filozofske fakultete (http://ff.um.si/studenti/studijski-programi/). V vsakem učnem načrtu je definiran način ocenjevanja in preverjanja obveznosti študentov. Tako lahko študent na podlagi javno objavljenih vsebin učnih načrtov primerja oziroma preveri vsebine in stopnje znanj določenih veščin. Visokošolski učitelji in sodelavci spodbujajo k sprotnemu delu, sprotnemu preverjanju znanja ves čas študijskega procesa, s tem pa se študentom omogoča sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Študentje so ob začetku izvajanja predmeta tudi ustno seznanjeni z merili in načini ocenjevanja. Glede na analize pedagoškega dela in evalvacijo študijskega programa se učni načrti ustrezno dopolnjujejo. Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za pridobitev ocene in kreditnih točk pri posameznih učnih enotah študijskega programa ter za napredovanje študentov in njihovo usmeritev v nadaljnji študij, hkrati pa študentom daje povratno informacijo o ravni njihovega usvojenega znanja. Rezultati izpitov se vnesejo v uradno elektronsko evidenco Akademskega informacijskega podsistema (AIPS). Rezultate vnaša izvajalec izpita, ki ima dostop do prijavljenih študentov. Po zaključku vnosa ocen učnih enot posameznega izpita, izvajalec izpita v Službo za študentske zadeve odda podpisan zapisnik o izpitu, ki se trajno hrani in predstavlja uradno evidenco zavoda. Študenti so z oceno izpita seznanjeni takoj po vnosu on potrditvi le-te s strani izvajalca izpita, na njihovem osebnem AIPS računu, do katerega dostopajo z uporabniškim imenom in geslom. Študent ima pravico do vpogleda v pisne izpitne naloge v roku 30 dni od datuma, ko je bila ocena objavljena. Znanje študenta na izpitu, kolokviju in pri drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja se ocenjuje s pozitivnimi in negativnimi ocenami. Pozitivne ocene so odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6). Negativne ocene so od 1 do 5. Učne enote se lahko, skladno z učnim načrtom, ocenjujejo tudi kot opravil/ni opravil. Na UM uporabljamo enotno ocenjevalno lestvico, ki je dostopna na spletnih straneh UM: https://moja.um.si/student/Strani/Pravilniki-in-predpisi.aspx Izpitni roki so objavljeni v javno objavljenem študijskem koledarju za posamezno študijsko leto (http://ff.um.si/studenti/urniki/). Seznami rednih izpitnih rokov za posamezne učne enote v celotnem študijskem letu pripravijo Oddelki, objavi pa jih Služba za študentske zadeve, in sicer najkasneje do 15. novembra za tekoče študijsko leto v informacijskem sistemu AIPS

Temeljni cilji: Cilj dvopredmetne študijske smeri Hungaristika je, da diplomant pridobi temeljna in posebna znanja s podrocja madžarskega jezika ter književnosti in kulture madžarsko govornega prostora. Diplomant je usposobljen za strokovno ustrezno, ucinkovito, samostojno in sodelovalno delovanje na prakticnih podrocjih dela, ki predpostavljajo visoko stopnjo tujejezikovne usposobljenosti (madžaršcina), kjer je predvidena stopnja B2+ skupnega jezikovnega okvira. Usposobijo ga do ucinkovite in fleksibilne rabe jezika – madžaršcine – tako v poklicne in poslovne namene, za argumentirano, strpno in jezikovno kultivirano izražanje lastnih strokovnih stališc v govorjenih in pisanih besedilih (sestavljalci besedila za narocnike ter svetovalci v dvojezicnih agencijah, podjetjih, ustanovah, inštitutih ali pa bodo v ustanovah znotraj družbenih in gospodarskih dejavnosti predstavniki za javnosti (komunikacijske kompetence, retorika itd)). Diplomant pridobi znanja in spretnosti za iskanje in uporabo novih virov znanja, za vseživljenjsko razvijanje in nadgradnjo sporazumevalnih in drugih strokovnih kompetenc, potrebnih za podrocno in medpodrocno poklicno delovanje, za razvijanje strokovne kriticnosti in samokriticnosti, odgovornosti, iniciativnosti in samostojnosti pri poklicnem delu in družbenem delovanju.

Zmožnost analiticno-sinteticnega mišljenja ter kriticne oz. samokriticne presoje; jezikovna, informacijska in medijska pismenost v madžaršcini; sposobnost in spretnosti za vsebinsko in jezikovno primerno izražanje lastnih strokovnih stališc; poznavanje temeljnih metod na podrocju jezikoslovnih in literarnih ved; poznavanje in razumevanje temeljnih podrocij madžarskega jezika, literature in kulture; obvladovanje jezikovnih, socialnih in medkulturnih spretnosti za sporazumevanje v tujem (madžarskem) jeziku; usposobljenost za avtonomno širjenje in poglabljanje lastnih tujejezikovnih zmožnosti; sposobnost in spretnosti za vseživljenjsko ucenje na podrocjih madžarskega jezika in književnosti ter medjezikovnega sporazumevanja; sposobnost za uporabo pridobljenih znanj v praksi; sposobnost in spretnosti za avtonomno in sodelovalno strokovno delovanje.

Obvladanje bistvenih prvin sistema sodobnega madžarskega jezika; sposobnost ucinkovite in fleksibilne rabe tujega jezika – madžaršcine; sposobnost prepoznavanja razlicnih pojavnih oblik in jezikovnih zvrsti madžaršcine ter delovanja nejezikovnih dejavnikov na jezikovno rabo; poznavanje in razumevanje jezikovne zgodovine madžarskega govornega prostora; poznavanje in obvladanje osnovnih pojmov in nacel jezika; poznavanje in spretnost rabe jezikovnih prirocnikov (slovnic, slovarjev, korpusov); poznavanje in razumevanje literarne zgodovine madžarskega govornega podrocja od 12. stoletja do danes; sposobnost prepoznavanja madžarsko-slovenskih jezikovnih in literarnih stikov ter razumevanje njihove pojavnosti torej recepcije; sposobnost identifikacije oblike interakcije med kulturo in mediji ter drugimi socialnimi sistemi; prepoznavanje vzajemnega ucinkovanja literarne produkcije in recepcije ter njuna vpetost v širše družbene tokove.Predmetnospecificne kompetence izhajajo iz celotnega programa, ki v okviru obveznih predmetov nudi temeljna znanja s podrocja pomembnejših jezikoslovnih disciplin ter vpogled v književnost in kulturo madžarskega govornega prostora, v okviru izbirnih predmetov pa diplomant pridobi dodatna posebna znanja, vezana na madžarski jezik, literaturo in kulturo.

V univerzitetni študijski program Madžarski jezik s književnostjo – smer Madžarski jezik s književnostjo (dvopredmetna smer) in smer Hungaristika (dvopredmetna smer) se lahko vpiše: a) kdor je opravil splošno maturo, b) b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,

Ce bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz tock a) in c) izbrani glede na: splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zakljucnem izpitu 60 % tock, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % tock; kandidati iz tocke b) izbrani glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % tock, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % tock, uspeh pri maturitetnem predmetu 20 % tock.

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. clenom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 95/10, 17/11 in 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se dolocijo letnik vpisa in manjkajoce študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, ce želijo študij zakljuciti po novem programu. Prehodi so mogoci med študijskimi programi: - ki ob zakljucku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in - med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Študentom se v procesu izobraževanja na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti v študijski programih UM (https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Pravilnik-o-priznavanju-znanj-in-spretnosti-v-studijskih-programih-UM-st.-012-2019-2.pdf) prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti s formalnim in neformalnim učenjem, pridobljenim pred vpisom na program. Pri priznavanju je osnovno merilo primerljivost drugje pridobljenega znanja z učnimi enotami, spretnostmi in usposobljenostjo na študijskem programu. Vloge za priznavanje znanj in spretnosti v različnih oblikah formalnega in neformalnega izobraževanja, pridobljenih pred vpisom v program, Filozofska fakulteta obravnava v skladu s predpisi. Kandidat poda vlogo za priznavanje znanj in spretnosti Komisiji za študijske zadeve Filozofske fakultete. Znanja/spretnosti se lahko priznajo v celoti, samo delno ali pa se ne priznajo. V primeru, da se priznajo delno, študent opravi določeni izpit v vsebinah, ki jih določi nosilec predmeta.

Študent študijskega programa Madžarski jezik s književnostjo – smer Hungaristika (dvopredmetna smer), zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti obeh delov študija in tako zbere najmanj 180 ECTS.