dipl. soc. in interdisc. druž. (UN)
diplomant sociologije in interdisciplinarnega družboslovja (UN)
diplomantka sociologije in interdisciplinarnega družboslovja (UN)

03 - Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost

0314 - Sociologija in študiji kultur

5 - Družbene vede

Na podlagi 51. clena Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06-UPB3) in Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Ur. l. RS, št. 101/04) je Senat za akreditacijo pri Svetu RS za visoko šolstvo na svoji 4. seji, 16. novembra 2007, sprejel oz. podal soglasje k univerzitetnemu enopredmetnemu študijskemu programu prve stopnje Sociologija in interdisciplinarno družboslovje (Sklep št. 2/81-2007, z dne 20. 11. 2007).

Študent mora za napredovanje v 2. letnik zbrati najmanj 55 ECTS. Študent mora za napredovanje v 3. letnik opraviti vse obveznosti 1. letnika ter s študijskim programom določene obveznosti pri predmetih 2. letnika v obsegu najmanj 55 ECTS.

Študijski program ne vsebuje posameznih delov.

Študijski program jih hkrati usposablja za nadaljevanje izobraževanja na 2. bolonjski stopnji (npr. na enopredmetnem programu Sociologija ali dvopredmetnem pedagoškem programu Sociologija) ali na sorodnih programih.

Enopredmetna smer Sociologija in interdisciplinarno družboslovjediplomantom omogoca pridobitev specificnih strokovnih kompetenc na podrocju razumevanja sodobnih družb in procesov, ki te družbe oblikujejo. Specificno, smer preko vkljucevanja vsebin iz podrocja ekonomije, statistike, antropologije, etnologije, zgodovine in metodologije znanstvenoraziskovalnega dela omogoca visoko stopnjo fleksibilnosti, saj krepi interdisciplinarnost, ob tem pa preko raziskovalne naravnanosti omogoca razumevanje in reševanje izzivov, ki pestijo sodobne družbe. Nadalje, smer je preko vsebin, ki prispevajo k razvoju komunikacijskih vešcin, metodologije znanstvenega in raziskovalnega dela, kriticnega mišljenja in sposobnosti razumevanja kompleksnih problemov, neposredno usmerjen na prihodnje potrebe trga dela. Po porocilu Eurostata kar 55% aktivne evropske delovne sile namrec nima osnovnih znanj, potrebnih za razumevanje in reševanje zapletenih problemov, znanj, ki niso le vse bolj iskana, temvec so tudi relativno imuna na avtomatizacijo. Kar je pomembno iz vidika dejstva, da ima Slovenija med 32 državami clanicami OECD drugi najvišji delež delovnih mest, ki bi lahko postala povsem avtomatizirana (pri tem porocilo OECD jasno izpostavlja, da so najmanj v “nevarnosti” delovna mesta, ki zahtevajo “mehke vešcine”, torej vešcine, ki jih, kot nakazano, krepi in razvija omenjeni program). O tem, kako pomembne so iz vidika trga dela prihodnosti programi, ki krepijo in razvijajo verbalne in neverbalne komunikacijske sposobnosti, pripovedovanje zgodb, holisticno in kriticno mišljenje, nazorno govori npr. porocilo »Qualified for the Future: quantifying demand for arts, humanities and social science skills«, ki ga je februarja 2021 objavila Britanska akademija znanosti. V njem je mogoce tudi prebrati tudi, da tisti, ki študirajo umetnost, humanistiko in družboslovje vse pogosteje (v primerjavi s STEM diplomanti) koncajo na delovnih mestih znotraj najhitreje rastocih gospodarskih sektorjev. Tudi zato, ker so bolj prilagodljivi, ker so sposobni holisticnega dojemanja posameznih izzivov. Možnosti zaposlitve diplomantov enopredmetne študijske smeri Sociologija in interdisciplinarno družboslovje so posledicno vezana na vsa podrocja gospodarskega in negospodarskega delovanja, predvsem pa na podrocje lokalne/javne uprave, politike, kulture in medijev, kjer lahko opravljajo poklice kot so raziskovalec, analitik, organizator poslovanja, novinar, sistemski analitik, kadrovski referent, referent v marketingu, komercialist, ucitelj družboslovnih predmetov ipd. Ob tem sicer izpostavljamo, da nam natancni podatki o zaposlovanju v gospodarskem in negospodarskem sektorju sicer niso dostopni. Tudi zato, ker UM šele vzpostavlja sistem za redno in sistematicno spremljanje zaposljivosti in zato, ker je z 12. aprilom 2013 pricel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A), ki je ukinil obvezno prijavo prostega delovnega mesta pri Zavodu. V primeru delodajalcev, ki ne sodijo v javni sektor in družb, ki niso v vecinski lasti države, je objava prostega delovnega mesta prepušcena njim samim, Zavoda pa o tem ne obvešcajo; zaradi tega Zavod nima vec podatkov o vseh prostih delovnih mestih v državi.

Vertikalna povezanost: Vsi predmeti prvega in drugega semestra so temeljni predmeti. V okviru tretjega in cetrtega semestra prihaja do vertikalne poglobitve v smislu specialnih sociologij (ekonomska sociologija, sociologija družine, politicna sociologija, sociologija religije, socialna gerontologija), ki jo spremlja širitev metodoloških znanj, socialne antropologije in etike. Vsebine predmeta Metodologija II dopolnjujejo znanja pridobljena v okviru predmeta Metodologija I, ki je nadgradnja predmeta Statistika za družboslovce. Prav tako se vsebine predmeta Ekonomska sociologija dopolnjujejo s pridobljenim znanjem v okviru predmeta Uvod v ekonomijo. Vertikalna poglobitev se nadaljuje tudi v okviru predmetov petega in šestega semestra. Socialna antropologija I se dopolnjuje s Socialno antropologijo II, Sociologija spolov se dopolnjuje s Sociologijo spolnosti in Sociologija ekonomskih sistemov in razvoja se dopolnjuje z Ekonomsko sociologijo. Vertikalno si sledijo tudi nekateri izbirni predmeti, ki študentu omogocajo prosto pot pri poglabljanju zanj zanimivih znanj. Tako se npr. predmet Uvod v mladinsko delo vertikalno dopolnjuje s premetom Študije mladine, predmet Primerjalna religiologija s predmetom Sociologija religije, predmet Od predmetov do simbolov s predmetom Etnologija vsakdanjega življenja. V okviru predmeta Sociologija v praksi študenti svoje predhodno osvojeno teoreticno znanje dopolnijo s prakticnim znanjem v delovnem okolju. Vertikalno so povezani tudi izbirni predmeti tujega jezika (Tuji jezik I, Tuji jezik II, Tuji jezik III). Prav tako program omogoca vertikalno povezanost s programi na fakulteti (npr. Psihologija in Filozofija), predvsem pa omogoca direktno vertikalno nadgradnjo v magistrskem študiju. Horizontalna povezanost: V posameznem semestru se izvajajo predmeti, ki se dopolnjujejo, znanje iz predmetov posameznega semestra pa je podlaga za uspešno delo pri predmetih v semestrih, ki sledijo. Študijski program je oblikovan tako, da so posamezni predmeti oziroma skupine predmetov medsebojno horizontalno povezani na naslednji nacin: • v prvem letniku študenti poslušajo temeljne predmete programa, ki vkljucujejo osnove socioloških disciplin ter metodologije, pridobijo pa tudi temeljna znanja iz podpornih nesocioloških disciplin (ekonomija, etika, antropologija, etnologija, socialna psihologija); • v drugem letniku študenti razširijo temeljna znanja, jih nadgradijo s specialnimi sociologijami, ob tem pa poglobijo znanja s podrocja metodologije in statistike ter v okviru izbirnega predmeta • v tretjem letniku študentje pridobijo znanja o dinamicni naravi sodobne družbe ter dodatno poglobijo specializacijo znanj v okviru izbirnih predmetov; Zaradi široke zastavitve, se program odlicno horizontalno dopolnjuje tudi z drugimi programi na fakulteti (npr. Psihologija in Filozofija).

Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih izidov so javno objavljenih ter se izvajajo skladno s sprejetim učnim programom, učnimi načrti predmetov ter informacijami o predmetu. Sistem ocenjevanja je urejen skladno s Statutom UM ter Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM, ki sta javno objavljena: https://www.um.si/o-univerzi/dokumentno-sredisce/. Učni izidi so definirani z učnimi načrti. Le-ti so javno objavljeni ter dostopni vsakomur. Dosegljivi so v katalogu bolonjskih predmetov (https://aips.um.si/PredmetiBP5/main.asp) ter na spletnih straneh Filozofske fakultete (http://ff.um.si/studenti/studijski-programi/). V vsakem učnem načrtu je definiran način ocenjevanja in preverjanja obveznosti študentov. Tako lahko študent na podlagi javno objavljenih vsebin učnih načrtov primerja oziroma preveri vsebine in stopnje znanj določenih veščin. Visokošolski učitelji in sodelavci spodbujajo k sprotnemu delu, sprotnemu preverjanju znanja ves čas študijskega procesa, s tem pa se študentom omogoča sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Študentje so ob začetku izvajanja predmeta tudi ustno seznanjeni z merili in načini ocenjevanja. Glede na analize pedagoškega dela in evalvacijo študijskega programa se učni načrti ustrezno dopolnjujejo. Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za pridobitev ocene in kreditnih točk pri posameznih učnih enotah študijskega programa ter za napredovanje študentov in njihovo usmeritev v nadaljnji študij, hkrati pa študentom daje povratno informacijo o ravni njihovega usvojenega znanja. Rezultati izpitov se vnesejo v uradno elektronsko evidenco Akademskega informacijskega podsistema (AIPS). Rezultate vnaša izvajalec izpita, ki ima dostop do prijavljenih študentov. Po zaključku vnosa ocen učnih enot posameznega izpita, izvajalec izpita v Službo za študentske zadeve odda podpisan zapisnik o izpitu, ki se trajno hrani in predstavlja uradno evidenco zavoda. Študenti so z oceno izpita seznanjeni takoj po vnosu on potrditvi le-te s strani izvajalca izpita, na njihovem osebnem AIPS računu, do katerega dostopajo z uporabniškim imenom in geslom. Študent ima pravico do vpogleda v pisne izpitne naloge v roku 30 dni od datuma, ko je bila ocena objavljena. Znanje študenta na izpitu, kolokviju in pri drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja se ocenjuje s pozitivnimi in negativnimi ocenami. Pozitivne ocene so odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6). Negativne ocene so od 1 do 5 Učne enote se lahko, skladno z učnim načrtom ocenjujejo tudi kot opravil/ni opravil. Na UM uporabljamo enotno ocenjevalno lestvico, ki je dostopna na spletnih straneh UM: https://moja.um.si/student/Strani/Pravilniki-in-predpisi.aspx Izpitni roki so objavljeni v javno objavljenem študijskem koledarju za posamezno študijsko leto (http://ff.um.si/studenti/urniki/). Seznami rednih izpitnih rokov za posamezne učne enote v celotnem študijskem letu pripravijo Oddelki, objavi pa jih Služba za študentske zadeve, in sicer najkasneje do 15. novembra za tekoče študijsko leto v informacijskem sistemu AIPS.

Temeljni cilj študijskega programa 1. stopnje Sociologija je uvesti študentke in študente v strokovno in znanstveno raziskovalno delo na podrocjih, ki jih pokriva sociološka znanost, ob tem pa jim podati znanja, ki jih zahteva na storitvah temeljeca ekonomija in jim s tem omogociti enostaven vstop na trg dela. S koncano prvo stopnjo študenti na obeh smereh pridobijo znanja in analiticne ter socialne vešcine s podrocja temeljnih in aplikativnih disciplin sociološke znanosti in nekaterih drugih, s sociologijo povezanih znanosti. Ta znanja in vešcine so osnova za nadaljnje izobraževanje in izpopolnjevanje v razlicnih oblikah podiplomskega študija in strokovnega izpopolnjevanja sociologije (in podobnih študijskih programov), hkrati pa so uporabne v zaposlovanju, kjer se: (a) uporablja znanja iz metodologije znanstvenega raziskovanja pri reševanju vecine postavljenih problemov; (b) uporablja temeljne vešcine pri delu z racunalnikom; (c) kriticno interpretira znanstveno in strokovno literaturo; (d) uporablja statisticne pristope pri pripravi in izvedbi empiricnih raziskav in pri prakticnem delu; (e) uporablja vešcine samostojnega ucenja; (f) samostojno nacrtuje in organizira delovne naloge pri razlicnih podrocjih delovanja, kot so npr. državna uprava, gospodarstvo, novinarstvo, socialno skrbstvo itd. Študijski program zagotavlja primeren in zaokrožen nabor potrebnih znanj, ki omogocajo diplomantom uspešno vkljucitev na trg dela, hkrati pa tudi motivacijo in zmožnosti za nadaljevanje študija na drugi (podiplomski) stopnji sociologije ali na študijskih programih s podrocja družbenih znanosti na ustanovi ali drugih visokošolskih ustanovah v Republiki Sloveniji in drugih državah. Diplomanti in diplomantke enopredmetne smeri Sociologija in interdisciplinarno družboslovje ob tem pridobijo posebej poglobljena znanja s podrocja sociologije, antropologije, (deloma tudi etnologije, psihologije, etike in ekonomije) ter metodologije družboslovnega raziskovanja. V tem okviru razvijejo predvsem kompetence poglobljenega in kriticnega razumevanja metodoloških pristopov in izhodišc, sposobnost za iskanje in uporabo novih virov znanja, za vseživljenjsko razvijanje in nadgradnjo sporazumevalnih in drugih strokovnih kompetenc, potrebnih za podrocno in medpodrocno poklicno delovanje, za razvijanje strokovne kriticnosti in samokriticnosti, odgovornosti, iniciativnosti in samostojnosti pri poklicnem delu in družbenem delovanju. Prav tako diplomanti in diplomatke pridobijo sposobnost za razumevanje in kriticno vrednotenje sociološke vsebine v tujem (angleškem) jeziku ter zmožnost strokovnega izražanja in pisanja besedil v angleškem jeziku. Cilji enopredmetne smeri izhajajo iz same narave družboslovnih ved in so usmerjeni v interdisciplinarnost in aplikativnost. Splošne kompetence, ki jih študijski program razvija so oblikovane na podlagi bogatih izkušenj iz dosedanjega izvajanja vzgojno izobraževalnega procesa, na podlagi temeljite preucitve trenutne situacije pa so bile izvedene tudi potrebne modifikacije.

Splošne kompetence sestavljajo splošni profil diplomanta. V okviru študijskega procesa se v smeri kompetentnosti ne razvija le znanje, marvec tudi odnos do uporabe tega znanja, ki je vzgojna komponenta, a nelocljivo povezana z izobraževalno. Študent na prvi stopnji študija pridobi potreben nabor tovrstnih, univerzalnih znanj, kot tudi temeljna znanja predmeta, oziroma programa. V tem pogledu študentka ali študent razvija razumevanje in sposobnost uporabe znanja do tocke, da izkazuje profesionalen in eticno korekten pristop pri reševanju strokovnih problemov, da je zmožen oblikovati in argumentirano zagovarjati svoje predloge in stališca pri reševanju strokovnih problemov znotraj strokovnega podrocja in da je odprt za drugacne argumentacije in nove predloge. Hkrati razvija primerne vešcine ucenja, ki so potrebne za ucinkovit univerzitetni študij ter socasno osnova za nadaljnje ucenje z visoko stopnjo samostojnosti. Splošne kompetence, ki jih študentke in študenti pridobijo so: • poznavanje in razumevanje zgodovine temeljne stroke (sociologija); • razvita splošna in programsko specificna, torej družboslovna pismenost (sposobnost evalvacije in ustvarjanja družboslovnih diskurzov); • razvita sposobnost samostojne akumulacije in uporabe znanja ter sredstev in virov znanja; • razvita sposobnost opazovanja, analiziranja, sintetiziranja in kriticnega ocenjevanja; • razvita samokriticnost in sposobnost nadziranja lastnega profesionalnega razvoja; • razvita sposobnost za individualno in timsko delo; • razvita sposobnost za organizacijo lastnega casa in dejavnosti; • splošna usposobljenost za uporabo informacijske tehnologije; • razvita sposobnost izražanja, zastopanja in argumentiranja svoje pozicije v dialogu, s poudarkom na progresivnem reševanju konfliktov; • ucna kompetentnost in smisel za vseživljenjsko ucenje; • sposobnost za reševanje konkretnih delovnih problemov z uporabo znanstvenih metod; • sposobnost komuniciranja in javnega nastopanja; • sposobnost delovanja s profesionalno etiko; • oblikovanje sociološko-intelektualne radovednosti; • sposobnost razreševanja konfliktov in konstruktivne komunikacije in sodelovanja.

• spoznavanje socioloških pojmov, osnovnih podrocij sociološke tematizacije in temeljne pojmovne clenitve sociološkega polja • razumevanje in pojasnjevanje vzrokov posameznih družbenih pojavov ter napovedovanje njihovih sprememb in poteka v prihodnosti • pregled nad bistvenimi sociološkimi teorijami in uporaba teorij pri obravnavi razlicnih družbenih pojavov • razvijanje poglobljene sposobnosti disciplinarnega ter inter- in trans-disciplinarnega mišljenja • seznanjanje z osnovnimi statisticnimi analizami v družboslovju ter uporaba razlicnih metod analize podatkov za samostojno opravljanje statisticnih analiz in preprostejših raziskav • razvijanje sposobnosti metodicne analize družbenega življenja, izvajanja kvantitavnih analiz družbenih pojavov ter kriticno vrednotenja podatkov in virov • usposobljenost za samostojno ustvarjanje znanstvenega oziroma strokovnega prispevka na osnovi iskanja virov, nacrtovanja raziskovalnega dela, vrednotenja, prikaza in analize rezultatov • seznanjanje s temeljnimi metodami kvalitativnega proucevanja in pridobivanje sposobnosti za izvajanje opazovanja z udeležbo kot osnovne metode antropološkega raziskovanja • prepoznavanje poglavitnih sodobnih eticnih dilem in problemov in zmožnost povezovanja filozofskega in sociološkega mišljenja • spoznavanje temeljnih socialnopsiholoških pojmov in pristopov ter razumevanje njihovega pomena za druge družboslovne znanosti • seznanjanje in razumevanje kronologije, družbenih znacilnosti in prostorske pogojenosti vsakdanjega življenja na Slovenskem ter zmožnost etnološke obravnave posameznih pojavov v vsakdanjem življenju • vrednotenje znacilnosti in posebnosti slovenske družbe v medkulturni in meddržavni perspektivi, s poudarkom na razumevanju dialekticne narave procesov, ki oblikujejo slovensko družbo • razumevanje politicnega delovanja in znacilnosti politicnega življenja v aktualnih razmerah na podrocju Evropske unije in Slovenije • usposobljenost za branje, razumevanje in kriticno vrednotenje sociološke vsebine v angleškem jeziku ter zmožnost strokovnega izražanja in pisanja besedil v angleškem jeziku • usvajanje temeljih ekonomskih znanj in teorij ter razumevanje ekonomskih kategorij v razlicnih socioloških perspektivah • zmožnost opisovanja in razlaganja razlicnih stališc do ekonomskih sistemov in razvoja • seznanjane z znacilnostmi koncepta družine in starševstva ter razumevanje posameznih oblik družine in družinskih vlog v razlicnih casovnih in kulturnih perspektivah • seznanjanje s sociološkimi in antropološkimi pogledi in teorijami otroštva ter primerjanje teme otrok in otroštva v medkulturni perspektivi • razumevanje fenomena mladine in mladosti, razvijanje sposobnosti preucevanja mladine v razlicnih kulturnih, casovnih in ideoloških kontekstih ter vrednotenje dejavnikov, ki konstruirajo socialno realnost mladine • spoznavanje osnovnih pojmov, pristopov in metod preucevanja socialne antropologije, razumevanje kulture in odnosa med posameznikom in kulturo na osnovi socializacije kot temeljnega družbenega procesa • poznavanje neevropskih družb ter razvijanje sposobnosti za primerjalno analizo razlicnih družb in kultur • razumevanje delovanja in pomena medijev v razlicnih socialnih, zgodovinskih, kulturnih in politicnih perspektivah ter zmožnost kriticnega pogleda na odnos med družbo in mediji • spoznavanje in razumevanje koncepta staranja v razlicnih socioloških interpretacijah ter zmožnost za analiziranje vloge starejših v razlicnih življenjskih okolišcinah • seznanjanje z osnovnimi družboslovnimi in sociološkimi pogledi na globalizacijo in modernizacijo ter razumevanje raznolikosti videnja družbenih sprememb in njihovega determinizma • seznanjanje s sociološkim diskurzom spola, spolnih razlik in spolne identitete, razumevanje spolnosti kot družbene konstrukcije ter zmožnost analiziranja in interpretacije koncepta spola v historicni in medkulturni perspektivi • seznanjanje z osnovnimi pojmi o verskem življenju, z vlogo religije v sodobni družbi in z najpomembnejšimi svetovnimi religijskimi tradicijami ter zmožnost analize umešcenosti religije v razlicnih kulturnih kontekstih • razumevanje teorij in osnovnih pristopov preucevanja konceptov kriminalitete in deviantnosti ter zmožnost vrednotenja posameznih konceptov na podlagi interdisciplinarnih pristopov • spoznavanje temeljnih socioloških teorij v vzgoji in izobraževanju, primerjanje posameznih šolskih sistemov in analiziranje odnosa med izobraževanjem, družino in neenakostjo • spoznavanje pomena sociologije v razlicnih aplikativnih okoljih, razumevanje vloge sociologije v razlicnih organizacijah ter uporaba sociološkega znanja in kompetenc v razlicnih delovnih okoljih • poznavanje in razumevanje razsežnosti materialne civilizacije evropskega cloveka

Študijski program Sociologija, smer: Sociologija (dvopredmetna smer) V študijski program 1. stopnje Sociologija, smer Sociologija (dvopredmetna smer) se lahko vpiše 1. kdor je opravil splošno maturo 2. kdor je pred 1.6.1995 koncal katerikoli štiriletni srednješolski program

Študijski program Sociologija, smer: Sociologija in interdisciplinarno družboslovje (enopredmetna smer) Ce bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz tock 1) in 3) izbrani glede na: splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zakljucnem izpitu 60 % tock, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % tock; kandidati iz tocke 2) izbrani glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi 20 % tock, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % tock, uspeh pri maturitetnem predmetu 40 % tock.

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. clenom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 95/10, 17/11 in 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se dolocijo letnik vpisa in manjkajoce študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, ce želijo študij zakljuciti po novem programu. Prehodi so mogoci med študijskimi programi: - ki ob zakljucku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Študentom se v procesu izobraževanja na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti v študijski programih UM (https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Pravilnik-o-priznavanju-znanj-in-spretnosti-v-studijskih-programih-UM-st.-012-2019-2.pdf) prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti s formalnim in neformalnim učenjem, pridobljenim pred vpisom na program. Pri priznavanju je osnovno merilo primerljivost drugje pridobljenega znanja z učnimi enotami, spretnostmi in usposobljenostjo na študijskem programu. Vloge za priznavanje znanj in spretnosti v različnih oblikah formalnega in neformalnega izobraževanja, pridobljenih pred vpisom v program, Filozofska fakulteta obravnava v skladu s predpisi. Kandidat poda vlogo za priznavanje znanj in spretnosti Komisiji za študijske zadeve Filozofske fakultete. Znanja/spretnosti se lahko priznajo v celoti, samo delno ali pa se ne priznajo. V primeru, da se priznajo delno, študent opravi določeni izpit v vsebinah, ki jih določi nosilec predmeta.

Na enopredmetni smeri Sociologija in interdisciplinarno družboslovje mora študent opraviti vse študijske obveznosti, ki jih določa študijska smer ter pridobiti vse kredite (180 ECTS) iz študijske smeri.

dipl. soc. (UN) in …
diplomirani sociolog (UN) in …
diplomirana sociologinja (UN) in …

03 - Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost

0314 - Sociologija in študiji kultur

5 - Družbene vede

Na podlagi 51. clena Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06-UPB3) in Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Ur. l. RS, št. 101/04) je Senat za akreditacijo pri Svetu RS za visoko šolstvo na svoji 4. seji, 16. novembra 2007, sprejel oz. podal soglasje k univerzitetnemu enopredmetnemu študijskemu programu prve stopnje Sociologija in interdisciplinarno družboslovje (Sklep št. 2/81-2007, z dne 20. 11. 2007).

Študent mora za napredovanje v 2. letnik zbrati najmanj 25 ECTS in število ECTS, ki ga predvideva drugi izbrani program. Študent mora za napredovanje v 3. letnik opraviti vse obveznosti 1. letnika, s študijskim programom določene obveznosti pri predmetih 2. letnika v obsegu najmanj 25 ECTS ter število ECTS, ki ga predvideva drugi izbrani program.

Študijski program ne vsebuje posameznih delov.

Študijski program jih usposablja za nadaljevanje izobraževanja na 2. bolonjski stopnji (npr. na dvopredmetnem pedagoškem programu Sociologija ali enopredmetnem nepedagoškem programu Sociologija) ali na sorodnih programih.

Dvopredmetna smer Sociologija diplomantom omogoca pridobitev specificnih strokovnih kompetenc na podrocju razumevanja sodobnih družb in procesov, ki te družbe oblikujejo. Specificno, smer preko vezav na drugo študijsko podrocje omogoca visoko stopnjo fleksibilnosti, saj krepi interdisciplinarnost, ob tem pa preko raziskovalne naravnanosti omogoca razumevanje in reševanje izzivov, ki pestijo sodobne družbe. Nadalje, smer je preko vsebin, ki prispevajo k razvoju komunikacijskih vešcin, metodologije znanstvenega in raziskovalnega dela, kriticnega mišljenja in sposobnosti razumevanja kompleksnih problemov, neposredno usmerjena na prihodnje potrebe trga dela. Po porocilu Eurostata kar 55 % aktivne evropske delovne sile namrec nima osnovnih znanj, potrebnih za razumevanje in reševanje zapletenih problemov, znanj, ki niso le vse bolj iskana, temvec so tudi relativno imuna na avtomatizacijo. Kar je pomembno iz vidika dejstva, da ima Slovenija med 32 državami clanicami OECD drugi najvišji delež delovnih mest, ki bi lahko postala povsem avtomatizirana (pri tem porocilo OECD jasno izpostavlja, da so najmanj v “nevarnosti” delovna mesta, ki zahtevajo “mehke vešcine” in ki jih, kot nakazano, krepi in razvija omenjeni program). Sicer o tem, kako pomemben je razvoj verbalnih in neverbalnih komunikacijskih sposobnosti, pripovedovanje zgodb, pa tudi holisticno in kriticno mišljenje, nazorno govori npr. porocilo »Qualified for the Future: quantifying demand for arts, humanities and social science skills«, ki ga je februarja 2021 objavila Britanska akademija znanosti. V njem je mogoce tudi prebrati tudi, da tisti, ki študirajo umetnost, humanistiko in družboslovje vse pogosteje (v primerjavi s STEM diplomanti) koncajo na delovnih mestih znotraj najhitreje rastocih gospodarskih sektorjev. Tudi zato, ker so bolj prilagodljivi. Možnosti zaposlitve diplomantov dvopredmetne smeri Sociologija so tako vezane na vsa podrocja gospodarskega in negospodarskega delovanja (izobraževanje, oglaševanje, turizem, kultura, mediji, socialno delo/skrbstvo, oglaševanje, vladne in nevladne organizacije ipd., odvisno od predmetnega podrocja drugega študijskega programa), ceprav izpostavljamo, da nam natancni podatki o zaposlovanju v gospodarskem in negospodarskem sektorju sicer niso dostopni. Tudi zato, ker UM šele vzpostavlja sistem za redno in sistematicno spremljanje zaposljivosti in zato, ker je z 12. aprilom 2013 pricel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A), ki je ukinil obvezno prijavo prostega delovnega mesta pri Zavodu. V primeru delodajalcev, ki ne sodijo v javni sektor in družb, ki niso v vecinski lasti države, je objava prostega delovnega mesta prepušcena njim samim, Zavoda pa o tem ne obvešcajo; zaradi tega Zavod nima vec podatkov o vseh prostih delovnih mestih v državi. Sicer za konec opozarjamo še na mnenje, ki ga je podal dekan Univerze Syracuse Gerald Greenberg. Meni, da penetracija ideje, da je izobraževanje nujno potrebno presojati iz vidika ucinkov na trg dela škodljivo. Meni tudi, da je favoriziranje »STEM« (Science, Technology, Engineering, Mathemathics) ob hkratni demonizaciji humanisticnih in družboslovnih ved, škodljivo tako za družbo kot za posameznike. Oboje vodi do kolektivne izgube kreativnosti in do ozkoglednosti (kot goriva radikalizacije in nestrpnosti), ki družno ogrožata družbeno stabilnost.

Vertikalna povezanost: - V prvem in drugem letniku študenti poslušajo in študirajo temeljne predmete smeri, ki vkljucujejo osnove socioloških disciplin, pridobijo pa tudi temeljna znanja iz Socialne antropologije. K temeljnim predmetom programa prištevamo Obco sociologijo, Sociološko metodologijo in Sociološke teorije. - Od prvega letnika naprej poteka vzporedno z naborom socioloških predmetov seznanjanje in študiranje specialnosocioloških disciplin v okviru predmetov Sociologija družine, Študije mladine, Sociologija spolov, Politicne sociologije in Sociologija vzgoje in izobraževanja. - Vertikalno si sledijo tudi nekateri izbirni predmeti, ki študentu omogocajo prosto pot pri poglabljanju zanj zanimivih znanj. - Prav tako program omogoca vertikalno povezanost s programi na fakulteti (npr. Psihologija in Filozofija), predvsem pa omogoca direktno vertikalno nadgradnjo v magistrskem študiju. Horizontalna povezanost: Celovita horizontalna povezanost sledi znacilnostim sodobne sociologije, ki obstaja kot množica razlicnih pogledov, pristopov in diskurzov. Šele potem, ko je študent seznanjen s teoretsko pluralnostjo sodobnih socioloških pristopov, je mogoce govoriti o poznavanju sociologije kot enovite znanosti. Študijska smer je oblikovana tako, da so posamezni predmeti oziroma skupine predmetov medsebojno horizontalno povezani na naslednji nacin: - Študenti pridobivajo na zacetku študija (v 1., tudi 2. letniku) osnovna sociološka in druga (metodološka, družboslovna) znanja, kasneje pa lahko širijo znanja znotraj posameznih podrocij, disciplinarno zamejenih s posameznimi specialnimi sociologijami in s primernim izborom znotraj nabora izbirnih predmetov in/ali predmetov drugih usmeritev in strokovnih podrocij. Kot primer medsebojnih navezav znotraj posameznega letnika navajamo naslednje dopolnjujoce se horizontalne povezave: Obca sociologija - Sociološka metodologija«(1. letnik), Sociologija družine - Študije mladine (1. letnik), Socialna antropologija - Sociologija spolov (2. letnik). - Študenti pridobivajo temeljna znanja (splošna in s podrocja ožje strokovne usmeritve), ki jih kasneje širijo z izbirnimi predmeti (z izborom predmetov iz naborov izbirnih predmetov), kar jim zagotavlja širši profil pridobljenih znanj in s tem tudi vecjo fleksibilnost na trgu dela po zakljuceni prvi študijskih stopnji.

Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih izidov so javno objavljeni ter se izvajajo skladno s sprejetim učnim programom, učnimi načrti predmetov ter informacijami o predmetu. Sistem ocenjevanja je urejen skladno s Statutom UM TER Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM ,ki sta javno objavljena: https://www.um.si/o-univerzi/dokumentno-sredisce/. Učni izidi so definirani z učnimi načrti. Le-ti so javno objavljeni ter dostopni vsakomur. Dosegljivi so v katalogu bolonjskih predmetov (https://aips.um.si/PredmetiBP5/main.asp) ter na spletnih straneh Filozofske fakultete (http://ff.um.si/studenti/studijski-programi/). V vsakem učnem načrtu je definiran način ocenjevanja in preverjanja obveznosti študentov. Tako lahko študent na podlagi javno objavljenih vsebin učnih načrtov primerja oziroma preveri vsebine in stopnje znanj določenih veščin. Visokošolski učitelji in sodelavci spodbujajo k sprotnemu delu, sprotnemu preverjanju znanja ves čas študijskega procesa, s tem pa se študentom omogoča sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Študentje so ob začetku izvajanja predmeta tudi ustno seznanjeni z merili in načini ocenjevanja. Glede na analize pedagoškega dela in evalvacijo študijskega programa se učni načrti ustrezno dopolnjujejo. Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za pridobitev ocene in kreditnih točk pri posameznih učnih enotah študijskega programa ter za napredovanje študentov in njihovo usmeritev v nadaljnji študij, hkrati pa študentom daje povratno informacijo o ravni njihovega usvojenega znanja. Rezultati izpitov se vnesejo v uradno elektronsko evidenco Akademskega informacijskega podsistema (AIPS). Rezultate vnaša izvajalec izpita, ki ima dostop do prijavljenih študentov. Po zaključku vnosa ocen učnih enot posameznega izpita, izvajalec izpita v Službo za študentske zadeve odda podpisan zapisnik o izpitu, ki se trajno hrani in predstavlja uradno evidenco zavoda. Študenti so z oceno izpita seznanjeni takoj po vnosu on potrditvi le-te s strani izvajalca izpita, na njihovem osebnem AIPS računu, do katerega dostopajo z uporabniškim imenom in geslom. Študent ima pravico do vpogleda v pisne izpitne naloge v roku 30 dni od datuma, ko je bila ocena objavljena. Znanje študenta na izpitu, kolokviju in pri drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja se ocenjuje s pozitivnimi in negativnimi ocenami. Pozitivne ocene so odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6). Negativne ocene so od 1 do 5. Učne enote se lahko, skladno z učnim načrtom, ocenjujejo tudi kot opravil/ni opravil. Na UM uporabljamo enotno ocenjevalno lestvico, ki je dostopna na spletnih straneh UM: https://moja.um.si/student/Strani/Pravilniki-in-predpisi.aspx Izpitni roki so objavljeni v javno objavljenem študijskem koledarju za posamezno študijsko leto (http://ff.um.si/studenti/urniki/). Seznami rednih izpitnih rokov za posamezne učne enote v celotnem študijskem letu pripravijo Oddelki, objavi pa jih Služba za študentske zadeve, in sicer najkasneje do 15. novembra za tekoče študijsko leto v informacijskem sistemu AIPS

Temeljni cilj študijskega programa 1. stopnje Sociologija je uvesti študentke in študente v strokovno in znanstveno raziskovalno delo na podrocjih, ki jih pokriva sociološka znanost, ob tem pa jim podati znanja, ki jih zahteva na storitvah temeljeca ekonomija in jim s tem omogociti enostaven vstop na trg dela. S koncano prvo stopnjo študenti na obeh smereh pridobijo znanja in analiticne ter socialne vešcine s podrocja temeljnih in aplikativnih disciplin sociološke znanosti in nekaterih drugih, s sociologijo povezanih znanosti. Ta znanja in vešcine so osnova za nadaljnje izobraževanje in izpopolnjevanje v razlicnih oblikah podiplomskega študija in strokovnega izpopolnjevanja sociologije (in podobnih študijskih programov), hkrati pa so uporabne v zaposlovanju, kjer se: (a) uporablja znanja iz metodologije znanstvenega raziskovanja pri reševanju vecine postavljenih problemov; (b) uporablja temeljne vešcine pri delu z racunalnikom; (c) kriticno interpretira znanstveno in strokovno literaturo; (d) uporablja statisticne pristope pri pripravi in izvedbi empiricnih raziskav in pri prakticnem delu; (e) uporablja vešcine samostojnega ucenja; (f) samostojno nacrtuje in organizira delovne naloge pri razlicnih podrocjih delovanja, kot so npr. državna uprava, gospodarstvo, novinarstvo, socialno skrbstvo itd. Študijski program zagotavlja primeren in zaokrožen nabor potrebnih znanj, ki omogocajo diplomantom uspešno vkljucitev na trg dela, hkrati pa tudi motivacijo in zmožnosti za nadaljevanje študija na drugi (podiplomski) stopnji sociologije ali na študijskih programih s podrocja družbenih znanosti na ustanovi ali drugih visokošolskih ustanovah v Republiki Sloveniji in drugih državah. Diplomanti in diplomantke dvopredmetne smeri Sociologija pridobijo utrjena temeljna in posebna sociološka znanja, ki jih lahko ucinkovito kombinirajo s temeljnimi znanji iz drugega izbranega študijskega programa. Poleg tega pridobijo sposobnost za iskanje in uporabo novih virov znanja, za vseživljenjsko razvijanje in nadgradnjo sporazumevalnih in drugih strokovnih kompetenc, potrebnih za podrocno in medpodrocno poklicno delovanje, za razvijanje strokovne kriticnosti in samokriticnosti, odgovornosti, iniciativnosti in samostojnosti pri poklicnem delu in družbenem delovanju. Splošne kompetence, ki jih študijski program razvija so oblikovane na podlagi bogatih izkušenj iz dosedanjega izvajanja vzgojno izobraževalnega procesa, na podlagi temeljite preucitve trenutne situacije pa so bile izvedene tudi potrebne modifikacije.

Splošne kompetence sestavljajo splošni profil diplomanta. V okviru študijskega procesa se v smeri kompetentnosti ne razvija le znanje, marvec tudi odnos do uporabe tega znanja, ki je vzgojna komponenta, a nelocljivo povezana z izobraževalno. Študent na prvi stopnji študija pridobi potreben nabor tovrstnih, univerzalnih znanj, kot tudi temeljna znanja predmeta, oziroma programa. V tem pogledu študentka ali študent razvija razumevanje in sposobnost uporabe znanja do tocke, da izkazuje profesionalen in eticno korekten pristop pri reševanju strokovnih problemov, da je zmožen oblikovati in argumentirano zagovarjati svoje predloge in stališca pri reševanju strokovnih problemov znotraj strokovnega podrocja in da je odprt za drugacne argumentacije in nove predloge. Hkrati razvija primerne vešcine ucenja, ki so potrebne za ucinkovit univerzitetni študij ter socasno osnova za nadaljnje ucenje z visoko stopnjo samostojnosti. Splošne kompetence, ki jih študentke in študenti pridobijo so: • poznavanje in razumevanje zgodovine temeljne stroke (sociologija); • razvita splošna in programsko specificna, torej družboslovna pismenost (sposobnost evalvacije in ustvarjanja družboslovnih diskurzov); • razvita sposobnost samostojne akumulacije in uporabe znanja ter sredstev in virov znanja; • razvita sposobnost opazovanja, analiziranja, sintetiziranja in kriticnega ocenjevanja; • razvita samokriticnost in sposobnost nadziranja lastnega profesionalnega razvoja; • razvita sposobnost za individualno in timsko delo; • razvita sposobnost za organizacijo lastnega casa in dejavnosti; • splošna usposobljenost za uporabo informacijske tehnologije; • razvita sposobnost izražanja, zastopanja in argumentiranja svoje pozicije v dialogu, s poudarkom na progresivnem reševanju konfliktov; • ucna kompetentnost in smisel za vseživljenjsko ucenje; • sposobnost za reševanje konkretnih delovnih problemov z uporabo znanstvenih metod; • sposobnost komuniciranja in javnega nastopanja; • sposobnost delovanja s profesionalno etiko; • oblikovanje sociološko-intelektualne radovednosti; • sposobnost razreševanja konfliktov in konstruktivne komunikacije in sodelovanja.

Predmetno-specificne kompetence oziroma ucni izidi, ki jih diplomatke in diplomati dvopredmetne smeri Sociologija pridobijo v casu študija so: • spoznavanje osnovnih in specificnih socioloških pojmov, osnovnih podrocij sociološke tematizacije in temeljne pojmovne clenitve sociološkega polja • razumevanje in pojasnjevanje vzrokov posameznih družbenih pojavov ter napovedovanje njihovih sprememb in poteka v prihodnosti • vzpostavitev pregleda nad bistvenimi sociološkimi teorijami in uporaba teorij pri obravnavi razlicnih družbenih pojavov in pri izpeljevanju novih razlag • izoblikovanje razumevanja fenomena mladine in mladosti, razvijanje sposobnosti preucevanja mladine v razlicnih kulturnih, casovnih in ideoloških kontekstih • seznanjane z znacilnostmi koncepta družine in starševstva ter razumevanje posameznih oblik družine v razlicnih casovnih in kulturnih perspektivah • spoznavanje temeljnih socialnopsiholoških pojmov in pristopov ter razumevanje njihovega pomena za druge družboslovne znanosti • spoznavanje osnovnih pojmov, pristopov in metod preucevanja socialne antropologije, razumevanje kulture in odnosa med posameznikom in kulturo na osnovi socializacije kot temeljnega družbenega procesa • razumevanje politicnega delovanja in znacilnosti politicnega življenja v aktualnih razmerah na podrocju Evropske unije in Slovenije • seznanjanje s sociološkim diskurzom spola, spolnosti in spolne identitete ter zmožnost analiziranja in interpretacije koncepta spola v historicni in medkulturni perspektivi • spoznavanje temeljnih socioloških teorij v vzgoji in izobraževanju, primerjanje posameznih šolskih sistemov in analiziranje odnosa med izobraževanjem, družino in neenakostjo • vrednotenje znacilnosti in posebnosti slovenske družbe v medkulturni in meddržavni perspektivi s poudarkom na razumevanju dialekticne narave procesov, ki oblikujejo slovensko družbo • seznanjanje z osnovnimi religijskimi pojmi v sociološkem kontekstu in razumevanje vloge religije v sodobni družbi • usposobljenost za samostojno ustvarjanje znanstvenega oziroma strokovnega prispevka na osnovi iskanja virov, nacrtovanja raziskovalnega dela, vrednotenja, prikaza in analize rezultatov • spoznavanje pomena sociologije v razlicnih aplikativnih okoljih, razumevanje vloge sociologije v razlicnih organizacijah in uporaba sociološkega znanja in kompetenc na razlicnih delovnih mestih • seznanjanje z osnovnimi statisticnimi analizami v družboslovju ter uporaba razlicnih metod analize podatkov za opravljanje temeljnih statisticnih analiz • seznanjanje s sociološkimi in antropološkimi pogledi in teorijami otroštva ter primerjanje teme otrok in otroštva v medkulturni perspektivi

V študijski program 1. stopnje Sociologija, smer Sociologija (dvopredmetna smer) se lahko vpiše 1. kdor je opravil splošno maturo 2. kdor je pred 1.6.1995 koncal katerikoli štiriletni srednješolski program

Ce bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na: splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zakljucnem izpitu 60 % tock, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % tock.

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. clenom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 95/10, 17/11 in 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se dolocijo letnik vpisa in manjkajoce študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, ce želijo študij zakljuciti po novem programu. Prehodi so mogoci med študijskimi programi: - ki ob zakljucku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Študentom se v procesu izobraževanja na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti v študijski programih UM (https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Pravilnik-o-priznavanju-znanj-in-spretnosti-v-studijskih-programih-UM-st.-012-2019-2.pdf) prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti s formalnim in neformalnim učenjem, pridobljenim pred vpisom na program. Pri priznavanju je osnovno merilo primerljivost drugje pridobljenega znanja z učnimi enotami, spretnostmi in usposobljenostjo na študijskem programu. Vloge za priznavanje znanj in spretnosti v različnih oblikah formalnega in neformalnega izobraževanja, pridobljenih pred vpisom v program, Filozofska fakulteta obravnava v skladu s predpisi. Kandidat poda vlogo za priznavanje znanj in spretnosti Komisiji za študijske zadeve Filozofske fakultete. Znanja/spretnosti se lahko priznajo v celoti, samo delno ali pa se ne priznajo. V primeru, da se priznajo delno, študent opravi določeni izpit v vsebinah, ki jih določi nosilec predmeta.

Pogoj za dokončanje študija so opravljeni vsi izpiti in vse obveznosti pri vseh predmetih po predmetniku in zbranih najmanj 180 ECTS, in sicer po 90 ECTS na vsakem delu dvopredmetnega študija.