dipl. zgod. (UN)
diplomirani zgodovinar (UN)
diplomirana zgodovinarka (UN)

02 - Umetnost in humanistika

0222 - Zgodovina in arheologija

6 - Humanistične vede

Na podlagi 51. člena Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06-UPB3) in Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Ur. l. RS, št. 101/04) je Senat za akreditacijo pri Svetu RS za visoko šolstvo na svoji 4. seji, 16. novembra 2007, sprejel oz. podal soglasje k univerzitetnemu enopredmetnemu študijskemu programu prve stopnje Zgodovina (Sklep št. 2/75-2007, z dne 20. 11. 2007).

Študent mora za napredovanje v 2. letnik študijskega programa Zgodovina, smer Zgodovina (enopredmetna smer) zbrati najmanj 45 ECTS. Študent mora za napredovanje v 3. letnik študijskega programa Zgodovina, smer Zgodovina (enopredmetna smer) opraviti vse obveznosti 1. letnika ter s študijskim programom določene obveznosti pri predmetih 2. letnika v obsegu najmanj 48 ECTS. Študent lahko tudi hitreje napreduje, če izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v Statutu UM.

Študijski program Zgodovina nima predvidenih pogojev za dokončanje posameznih delov programa.

Na osnovi pridobljenih raziskovalnih kompetenc bodo diplomanti usposobljeni tudi za nadaljevanje študija v okviru podiplomskega magistrskega in pozneje doktorskega izobraževanja.

FF UM je vpeta v svoje lokalno in tudi širše okolje. Oddelek za zgodovino ponuja prvostopenjski študijski program Zgodovina zaradi potreb, ki obstajajo po zgodovinarjih doma in v tujini, predvsem na območjih, kjer je v uradni rabi slovenski jezik. Študijski program ima enopredmetno in dvopredmetno smer, ker širše okolje potrebuje tako zgodovinarje s poglobljenimi specifičnimi zgodovinskimi znanji, zlasti kar zadevo delo z viri, kot široko izobražene humanistične intelektualce, ki povezujejo znanje več področij, čemur je namenjena dvopredmetna smer. Podatkov o natančnih potrebah po zgodovinarjih uradno ni mogoče pridobiti, saj poklic zgodovinarja ni reguliran. V nadaljevanju zato navajamo podatke, ki so nam na voljo in ki so izhodišče za oceno potreb po zgodovinarjih. Iz podatkov ZRSZ za leti 2020 in 2021 izhaja, da je bilo kot brezposelnih registriranih v Sloveniji 26 univerzitetnih diplomiranih zgodovinarjev in 71 magistrov zgodovine. Iz podatkov ZRSZ za leti 2020 in 2021 pa prav tako izhaja, da se je iz evidence registriranih brezposelnih oseb v Republiki Sloveniji odjavilo skupno 24 univerzitetnih diplomiranih zgodovinarjev in 53 magistrov zgodovine. Omenjene številke nakazujejo, da je potreba po zgodovinarjih v slovenskem prostoru še vedno obstoječa, čeprav je število oseb, ki se odjavilo iz evidence registriranih brezposelnih oseb, višje v primerjavi s številom tistih, ki so bili prijavljeni med registriranimi brezposelnimi osebami s tega področja. Kar se tiče enopredmetne smeri študijskega programa prve stopnje, je potrebno obenem poudariti, da gre glede na strukturo izobraževanja v Sloveniji za nujno pripravljalno stopnjo za magistrski študij, ki običajno ne pripelje neposredno do zaposlitve. Zato se število vpisnih mest smiselno bolj ravna po zaposlitvenih potrebah po magistrih in profesorjih zgodovine. Osrednje področje delovanja slednjih so še vedno osnovne in srednje šole, vendar narašča delež tistih, ki najdejo zaposlitev v drugih kulturnih ustanovah (arhivi, knjižnice, radijske postaje, tiskani in elektronski mediji), pa tudi v samostojnih poklicih predvsem kot posredovalci znanja o kulturni dediščini in v turizmu. Primerjalna prednost je tudi, da so vsebine prvostopenjskega študijskega programa Zgodovina na obeh smereh primerljive z drugimi podobnimi študijskimi programi v EU. Diplomant bo po zaključenem študiju sposoben za samostojno delo na področju zgodovinopisja ali pa za zaposlitev v kulturnih ustanovah, ki sodelujejo z različnimi evropskimi prostori. Načrtovani učni izidi se ujemajo z ugotovitvami analize o dela za zgodovinarje.

Horizontalna povezanost učnih vsebin Program na obeh študijskih smereh temelji na močni vertikalni in horizontalni povezanosti predmetov, ki jih dopolnjujejo izbirni predmeti. Slednji so na obeh smereh organizirani v dva sklopa: Predmeti iz starejše zgodovine in Predmeti iz novejše in sodobne zgodovine. V predmetniku programa Zgodovina zajema vsak od teh dveh sklopov naslednje predmete: Kulturna zgodovina, Gospodarska zgodovina, Vojaška zgodovina, Zgodovina migracij, Cerkvena zgodovina in Zgodovina vsakdanjega življenja. V posameznem semestru potekajo predavanja obveznih in izbirnih predmetov, ki se dopolnjujejo. . . Vertikalne in horizontalne povezave so kompleksne. To je temeljna lastnost obravnavanega študija, namreč nobene entitete se ne da obravnavati ločeno od ostalih. Izbirni predmeti so v vseh šestih semestrih, in sicer do tretjega semestra predmeti iz starejše zgodovine, od četrtega naprej pa predmeti iz novejše in sodobne zgodovine. Vsi obvezni predmeti so temeljni predmeti. Povezujejo se horizontalno in vertikalno po posameznih letnikih. Vsi izbirni predmeti pa se povezujejo horizontalno z obveznimi predmeti. 1.letnik: Horizontalna povezava poteka med obveznimi predmeti in izbirnimi predmeti iz starejše zgodovine. 2. letnik: Glavna časovna horizontalna povezava je povezava med posameznimi predmeti v tretjem semestru (Zgodovina slovenskega prostora zgodnjega novega veka z Neevropsko zgodovino zgodnjega novega veka), Evropska zgodovina 19. stoletja, Slovenska zgodovina 19. stoletja, Neevropska zgodovina 19. stoletja, Zgodovina Balkana 19. stoletja v tretjem in četrtem semestru. 3. letnik: Glavna časovna horizontalna povezava je povezava med posameznimi predmeti v petem semestru (Slovenska zgodovina 1914-1941, Zgodovina Balkana 1914-1941, Neevropska zgodovina 1914-1941, Evropska zgodovina 1914-1939). Horizontalno se navezujejo na te predmete tudi izbirni predmeti iz novejše in sodobne zgodovine. V šestem semestru so horizontalno povezani predmeti Evropska zgodovina po 1939, Slovenska zgodovina po 1941, Neevropska zgodovina po 1941, Balkanska zgodovina po 1941. Horizontalno se navezujejo predmeti iz sklopa iz novejše in sodobne zgodovine. Te povezave veljajo na obeh študijskih smereh, ne glede na to, da nekateri predmeti na enopredmetni smeri zajemajo več vsebinskih poudarkov. . Na enopredmetni smeri dodatno obstaja horizontalna povezava med predmeti Nemščina I, Nemščina II, Nemščina III in Nemščina IV na eni in predmeti Latinščina I, Latinščina II, Latinščina III in Latinščina IV na drugi strani. Vertikalna povezanost učnih vsebin 1. letnik Glavna vertikalna povezava je povezava med posameznimi predmeti v prvem in drugem semestru (Zgodnje civilizacije, Grška in rimska zgodovina, Evropska zgodovina srednjega veka, Slovenski prostor v prazgodovini, v antiki ter v srednjem veku). Na enopredmetni smeri študijskega programa razen tega obstaja Vertikalna povezava j pri predmetih Nemščina I-II in Latinščina I-II (v prvem in drugem semestru). 2. letnik Predmet Temeljne zgodovinske vede (tretji semester) se vertikalno navezuje (razvoj »sobivanja« zgodovine z ostalimi humanističnimi znanostmi). Vertikalno si sledita predmeta Nemščina III-IV iz tretjega v peti in Latinščina III-IV iz tretjega v četrti semester na enopredmetni smeri. 3. letnik Vertikalno so povezani predmeti iz sklopa iz novejše in sodobne zgodovine. Predmet Proseminar iz novejše in sodobne zgodovine (peti semester) je na isti smeri vertikalno nadaljevanje predmetov iz novejše zgodovine v drugem letniku.

Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih izidov so javno objavljenih ter se izvajajo skladno s sprejetim učnim programom, učnimi načrti predmetov ter informacijami o predmetu. Sistem ocenjevanja je urejen skladno s Statutom UM ter Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM , ki sta javno objavljena: https://www.um.si/o-univerzi/dokumentno-sredisce. Učni izidi so definirani z učnimi načrti. Le-ti so javno objavljeni ter dostopni vsakomur. Dosegljivi so v katalogu bolonjskih predmetov (https://aips.um.si/PredmetiBP5/main.asp) ter na spletnih straneh Filozofske fakultete (http://ff.um.si/studenti/studijski-programi/). V vsakem učnem načrtu je definiran način ocenjevanja in preverjanja obveznosti študentov. Tako lahko študent na podlagi javno objavljenih vsebin učnih načrtov primerja oziroma preveri vsebine in stopnje znanj določenih veščin. Visokošolski učitelji in sodelavci spodbujajo k sprotnemu delu, sprotnemu preverjanju znanja ves čas študijskega procesa, s tem pa se študentom omogoča sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Študentje so ob začetku izvajanja predmeta tudi ustno seznanjeni z merili in načini ocenjevanja. Glede na analize pedagoškega dela in evalvacijo študijskega programa se učni načrti ustrezno dopolnjujejo. Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za pridobitev ocene in kreditnih točk pri posameznih učnih enotah študijskega programa ter za napredovanje študentov in njihovo usmeritev v nadaljnji študij, hkrati pa študentom daje povratno informacijo o ravni njihovega usvojenega znanja. Rezultati izpitov se vnesejo v uradno elektronsko evidenco Akademskega informacijskega podsistema (AIPS). Rezultate vnaša izvajalec izpita, ki ima dostop do prijavljenih študentov. Po zaključku vnosa ocen učnih enot posameznega izpita, izvajalec izpita v Službo za študentske zadeve odda podpisan zapisnik o izpitu, ki se trajno hrani in predstavlja uradno evidenco zavoda. Študenti so z oceno izpita seznanjeni takoj po vnosu on potrditvi le-te s strani izvajalca izpita, na njihovem osebnem AIPS računu, do katerega dostopajo z uporabniškim imenom in geslom. Študent ima pravico do vpogleda v pisne izpitne naloge v roku 30 dni od datuma, ko je bila ocena objavljena. Znanje študenta na izpitu, kolokviju in pri drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja se ocenjuje s pozitivnimi in negativnimi ocenami. Pozitivne ocene so odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6). Negativne ocene so od 1 do 5. Učne enote se lahko, skladno z učnim načrtom ocenjujejo tudi kot opravil/ni opravil. Na UM uporabljamo enotno ocenjevalno lestvico, ki je dostopna na spletnih straneh UM: https://moja.um.si/student/Strani/Pravilniki-in-predpisi.aspx Izpitni roki so objavljeni v javno objavljenem študijskem koledarju za posamezno študijsko leto (http://ff.um.si/studenti/urniki/). Seznami rednih izpitnih rokov za posamezne učne enote v celotnem študijskem letu pripravijo Oddelki, objavi pa jih Služba za študentske zadeve, in sicer najkasneje do 15. novembra za tekoče študijsko leto v informacijskem sistemu AIPS

Temeljni cilji študijskega programa: Najpomembnejši cilji študijskega programa so: študentovo poznavanje in razumevanje zgodovinske stroke, poznavanje in samostojna uporaba raziskovalne metodologije v zgodovinopisju, poznavanje sodobnih raziskovalnih, teoretičnih in metodoloških pristopov v njem in njihov smiseln prenos v prakso, sposobnosti primerjalnega povezovanja slovenske historiografije s svetovno, načrtovanja, izvajanja, vrednotenja in predstavljanja lastnega raziskovalnega dela ter odzivanja na aktualne kulturnozgodovinske izzive v sodobni družbi. Cilji, ki jih s pomočjo študijskega programa še posebej dosegajo študentke in študentje smeri Zgodovina (enopredmetna smer) so: samostojno delo z (lažjimi) zgodovinskimi viri v slovenščini, južnoslovanskih jezikih, latinščini in nemščini; poznavanje in uporaba aktualne znanstvene periodike s področja zgodovinopisja v Sloveniji in po svetu; poznavanje in samostojna uporaba digitalnih podatkovnih baz s področja zgodopisja in deloma drugih humanističnih smeri.

Splošne kompetence, med katere v okviru obravnavanega študijskega programa sodijo predvsem funkcionalna uporaba znanstvenih metod in še posebej specifičnih zgodovinarskih metod dela v praksi, sposobnost ustvarjalnega in kritičnega mišljenja, prenos teoretičnega znanja v prakso, zmožnost sporazumevanja v stroki in med strokami in sposobnost tako individualnega kot skupinskega dela, so oblikovane tako, da diplomanta opremijo s temeljnimi sposobnostmi in spretnostmi, ki so potrebne za študij na izbranem področju (zgodovina) in hkrati omogočajo smiselno vključevanje meddisciplinarnih vidikov. Diplomanta usposobijo za strokovno ustrezno, učinkovito, samostojno in sodelovalno delovanje na praktičnih področjih dela, ki predpostavljajo visoko stopnjo strokovne usposobljenosti (zgodovina), za primerno in kritično uporabo virov, literature in IKT. So podlaga za samostojno in vseživljenjsko načrtovanje in pridobivanje novih znanj na naprednejših stopnjah izobraževanja in izpopolnjevanja. Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom tako na enopredmetni kot na dvopredmetni smeri, razvijajo sposobnosti za: – pridobivanje strokovnega znanja na podlagi študija obstoječih teoretičnih vzorcev; – funkcionalno uporabo znanstvenih metod; – funkcionalno uporabo specifičnih zgodovinarskih metod dela v praksi; – ustvarjalno in kritično mišljenje, povezovanje dejstev in zakonitosti v nove kombinacije vedenj; – prenos teoretičnega znanja v prakso; – sporazumevanje v stroki in med strokami; – individualno in skupinsko delo; – praktična uporaba znanja.

Predmetnospecifične kompetence izhajajo iz celotnega programa, ki na podlagi obveznih predmetov nudi temeljno ogrodje zgodovinskih znanj. Kompetence, ki jih posebej razvija program Zgodovina, smer Zgodovina (enopredmetna smer), so naslednje: – poznavanje ter razumevanje zgodovinske stroke; – poznavanje in obvladovanje raziskovalne metodologije v zgodovinopisju; – poznavanje umeščenosti zgodovinopisja v okviru zgodovinske stroke; – – poznavanje sodobnih raziskovalnih teoretičnih in metodoloških pristopov v zgodovinopisju ter njihove aplikacije; – sposobnost primerjalnega povezovanja slovenskega zgodovinopisja s svetovnim; – sposobnost načrtovanja, izvajanja, vrednotenja in predstavljanja lastnega raziskovalnega dela z uporabo sodobnih avdiovizualnih naprav in avdiovizualnih prikazov zgodovinskih vsebin; – sposobnost odzivanja na aktualne kulturnozgodovinske izzive sodobnega časa.

V univerzitetni študijski program Zgodovina se lahko vpiše: a. kdor je opravil splošno maturo, b. kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, c. kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program. Kandidatom s poklicno maturo se priporoča, da opravijo izpit iz maturitetnega predmeta zgodovina.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo na študijski program Zgodovina kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na: splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk; kandidati iz točke b) izbrani glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk, uspeh pri maturitetnem predmetu 20 % točk.

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. členom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 95/10, 17/11 in 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se določijo letnik vpisa in manjkajoče študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo študij zaključiti po novem programu. Prehodi so mogoči med študijskimi programi: - ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in - med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Študentom se v procesu izobraževanja na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti v študijski programih UM (https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Pravilnik-o-priznavanju-znanj-in-spretnosti-v-studijskih-programih-UM-st.-012-2019-2.pdf) prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti s formalnim in neformalnim učenjem, pridobljenim pred vpisom na program. Pri priznavanju je osnovno merilo primerljivost drugje pridobljenega znanja z učnimi enotami, spretnostmi in usposobljenostjo na študijskem programu. Vloge za priznavanje znanj in spretnosti v različnih oblikah formalnega in neformalnega izobraževanja, pridobljenih pred vpisom v program, Filozofska fakulteta obravnava v skladu s predpisi. Kandidat poda vlogo za priznavanje znanj in spretnosti Komisiji za študijske zadeve Filozofske fakultete. Znanja/spretnosti se lahko priznajo v celoti, samo delno ali pa se ne priznajo. V primeru, da se priznajo delno, študent opravi določeni izpit v vsebinah, ki jih določi nosilec predmeta.

Študij na študijskem programu Zgodovina, smer Zgodovina (enopredmetna smer) konča, kdor opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in tako skupno zbere vseh 180 ECTS.

dipl. zgod. (UN) in …
diplomirani zgodovinar (UN) in …
diplomirana zgodovinarka (UN) in …

02 - Umetnost in humanistika

0222 - Zgodovina in arheologija

6 - Humanistične vede

Na podlagi 51. člena Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06-UPB3) in Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Ur. l. RS, št. 101/04) je Senat za akreditacijo pri Svetu RS za visoko šolstvo na svoji 4. seji, 16. novembra 2007, sprejel oz. podal soglasje k univerzitetnemu enopredmetnemu študijskemu programu prve stopnje Zgodovina (Sklep št. 2/75-2007, z dne 20. 11. 2007).

Študent mora za napredovanje v 2. letnik študijskega programa Zgodovina, smer Zgodovina (dvopredmetna smer) zbrati najmanj 24 ECTS in število ECTS, ki ga predvideva drugi izbrani program. Študent mora za napredovanje v 3. letnik študijskega programa Zgodovina, smer Zgodovina (dvopredmetna smer) opraviti vse obveznosti 1. letnika, s študijskim programom določene obveznosti pri predmetih 2. letnika v obsegu najmanj 24 ECTS ter število ECTS, ki ga predvideva drugi izbrani program. Študent lahko tudi hitreje napreduje, če izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v Statutu UM.

Študijski program Zgodovina nima predvidenih pogojev za dokončanje posameznih delov programa.

Na osnovi pridobljenih raziskovalnih kompetenc bodo diplomanti usposobljeni tudi za nadaljevanje študija v okviru podiplomskega magistrskega in pozneje doktorskega izobraževanja.

FF UM je vpeta v svoje lokalno in tudi širše okolje. Oddelek za zgodovino ponuja prvostopenjski študijski program Zgodovina zaradi potreb, ki obstajajo po zgodovinarjih doma in v tujini, predvsem na območjih, kjer je v uradni rabi slovenski jezik. Študijski program ima enopredmetno in dvopredmetno smer, ker širše okolje potrebuje tako zgodovinarje s poglobljenimi specifičnimi zgodovinskimi znanji, zlasti kar zadevo delo z viri, kot široko izobražene humanistične intelektualce, ki povezujejo znanje več področij, čemur je namenjena dvopredmetna smer. Podatkov o natančnih potrebah po zgodovinarjih uradno ni mogoče pridobiti, saj poklic zgodovinarja ni reguliran. V nadaljevanju zato navajamo podatke, ki so nam na voljo in ki so izhodišče za oceno potreb po zgodovinarjih. Iz podatkov ZRSZ za leti 2020 in 2021 izhaja, da je bilo kot brezposelnih registriranih v Sloveniji 26 univerzitetnih diplomiranih zgodovinarjev in 71 magistrov zgodovine. Iz podatkov ZRSZ za leti 2020 in 2021 pa prav tako izhaja, da se je iz evidence registriranih brezposelnih oseb v Republiki Sloveniji odjavilo skupno 24 univerzitetnih diplomiranih zgodovinarjev in 53 magistrov zgodovine. Omenjene številke nakazujejo, da je potreba po zgodovinarjih v slovenskem prostoru še vedno obstoječa, čeprav je število oseb, ki se odjavilo iz evidence registriranih brezposelnih oseb, višje v primerjavi s številom tistih, ki so bili prijavljeni med registriranimi brezposelnimi osebami s tega področja. Kar se tiče enopredmetne smeri študijskega programa prve stopnje, je potrebno obenem poudariti, da gre glede na strukturo izobraževanja v Sloveniji za nujno pripravljalno stopnjo za magistrski študij, ki običajno ne pripelje neposredno do zaposlitve. Zato se število vpisnih mest smiselno bolj ravna po zaposlitvenih potrebah po magistrih in profesorjih zgodovine. Osrednje področje delovanja slednjih so še vedno osnovne in srednje šole, vendar narašča delež tistih, ki najdejo zaposlitev v drugih kulturnih ustanovah (arhivi, knjižnice, radijske postaje, tiskani in elektronski mediji), pa tudi v samostojnih poklicih predvsem kot posredovalci znanja o kulturni dediščini in v turizmu. Primerjalna prednost je tudi, da so vsebine prvostopenjskega študijskega programa Zgodovina na obeh smereh primerljive z drugimi podobnimi študijskimi programi v EU. Diplomant bo po zaključenem študiju sposoben za samostojno delo na področju zgodovinopisja ali pa za zaposlitev v kulturnih ustanovah, ki sodelujejo z različnimi evropskimi prostori. Načrtovani učni izidi se ujemajo z ugotovitvami analize o dela za zgodovinarje.

Horizontalna povezanost učnih vsebin Program na obeh študijskih smereh temelji na močni vertikalni in horizontalni povezanosti predmetov, ki jih dopolnjujejo izbirni predmeti. Slednji so na obeh smereh organizirani v dva sklopa: Predmeti iz starejše zgodovine in Predmeti iz novejše in sodobne zgodovine. V predmetniku programa Zgodovina zajema vsak od teh dveh sklopov naslednje predmete: Kulturna zgodovina, Gospodarska zgodovina, Vojaška zgodovina, Zgodovina migracij, Cerkvena zgodovina in Zgodovina vsakdanjega življenja. V posameznem semestru potekajo predavanja obveznih in izbirnih predmetov, ki se dopolnjujejo. . . Vertikalne in horizontalne povezave so kompleksne. To je temeljna lastnost obravnavanega študija, namreč nobene entitete se ne da obravnavati ločeno od ostalih. Izbirni predmeti so v vseh šestih semestrih, in sicer do tretjega semestra predmeti iz starejše zgodovine, od četrtega naprej pa predmeti iz novejše in sodobne zgodovine. Vsi obvezni predmeti so temeljni predmeti. Povezujejo se horizontalno in vertikalno po posameznih letnikih. Vsi izbirni predmeti pa se povezujejo horizontalno z obveznimi predmeti. 1.letnik: Horizontalna povezava poteka med obveznimi predmeti in izbirnimi predmeti iz starejše zgodovine. 2. letnik: Glavna časovna horizontalna povezava je povezava med posameznimi predmeti v tretjem semestru (Zgodovina slovenskega prostora zgodnjega novega veka z Neevropsko zgodovino zgodnjega novega veka), Evropska zgodovina 19. stoletja, Slovenska zgodovina 19. stoletja, Neevropska zgodovina 19. stoletja, Zgodovina Balkana 19. stoletja v tretjem in četrtem semestru. 3. letnik: Glavna časovna horizontalna povezava je povezava med posameznimi predmeti v petem semestru (Slovenska zgodovina 1914-1941, Zgodovina Balkana 1914-1941, Neevropska zgodovina 1914-1941, Evropska zgodovina 1914-1939). Horizontalno se navezujejo na te predmete tudi izbirni predmeti iz novejše in sodobne zgodovine. V šestem semestru so horizontalno povezani predmeti Evropska zgodovina po 1939, Slovenska zgodovina po 1941, Neevropska zgodovina po 1941, Balkanska zgodovina po 1941. Horizontalno se navezujejo predmeti iz sklopa iz novejše in sodobne zgodovine. Te povezave veljajo na obeh študijskih smereh, ne glede na to, da nekateri predmeti na enopredmetni smeri zajemajo več vsebinskih poudarkov. . Na enopredmetni smeri dodatno obstaja horizontalna povezava med predmeti Nemščina I, Nemščina II, Nemščina III in Nemščina IV na eni in predmeti Latinščina I, Latinščina II, Latinščina III in Latinščina IV na drugi strani. Vertikalna povezanost učnih vsebin 1. letnik Glavna vertikalna povezava je povezava med posameznimi predmeti v prvem in drugem semestru (Zgodnje civilizacije, Grška in rimska zgodovina, Evropska zgodovina srednjega veka, Slovenski prostor v prazgodovini, v antiki ter v srednjem veku). Na enopredmetni smeri študijskega programa razen tega obstaja Vertikalna povezava j pri predmetih Nemščina I-II in Latinščina I-II (v prvem in drugem semestru). 2. letnik Predmet Temeljne zgodovinske vede (tretji semester) se vertikalno navezuje (razvoj »sobivanja« zgodovine z ostalimi humanističnimi znanostmi). Vertikalno si sledita predmeta Nemščina III-IV iz tretjega v peti in Latinščina III-IV iz tretjega v četrti semester na enopredmetni smeri. 3. letnik Vertikalno so povezani predmeti iz sklopa iz novejše in sodobne zgodovine. Predmet Proseminar iz novejše in sodobne zgodovine (peti semester) je na isti smeri vertikalno nadaljevanje predmetov iz novejše zgodovine v drugem letniku.

Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih izidov so javno objavljenih ter se izvajajo skladno s sprejetim učnim programom, učnimi načrti predmetov ter informacijami o predmetu. Sistem ocenjevanja je urejen skladno s Statutom UM ter Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM , ki sta javno objavljena: https://www.um.si/o-univerzi/dokumentno-sredisce. Učni izidi so definirani z učnimi načrti. Le-ti so javno objavljeni ter dostopni vsakomur. Dosegljivi so v katalogu bolonjskih predmetov (https://aips.um.si/PredmetiBP5/main.asp) ter na spletnih straneh Filozofske fakultete (http://ff.um.si/studenti/studijski-programi/). V vsakem učnem načrtu je definiran način ocenjevanja in preverjanja obveznosti študentov. Tako lahko študent na podlagi javno objavljenih vsebin učnih načrtov primerja oziroma preveri vsebine in stopnje znanj določenih veščin. Visokošolski učitelji in sodelavci spodbujajo k sprotnemu delu, sprotnemu preverjanju znanja ves čas študijskega procesa, s tem pa se študentom omogoča sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Študentje so ob začetku izvajanja predmeta tudi ustno seznanjeni z merili in načini ocenjevanja. Glede na analize pedagoškega dela in evalvacijo študijskega programa se učni načrti ustrezno dopolnjujejo. Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za pridobitev ocene in kreditnih točk pri posameznih učnih enotah študijskega programa ter za napredovanje študentov in njihovo usmeritev v nadaljnji študij, hkrati pa študentom daje povratno informacijo o ravni njihovega usvojenega znanja. Rezultati izpitov se vnesejo v uradno elektronsko evidenco Akademskega informacijskega podsistema (AIPS). Rezultate vnaša izvajalec izpita, ki ima dostop do prijavljenih študentov. Po zaključku vnosa ocen učnih enot posameznega izpita, izvajalec izpita v Službo za študentske zadeve odda podpisan zapisnik o izpitu, ki se trajno hrani in predstavlja uradno evidenco zavoda. Študenti so z oceno izpita seznanjeni takoj po vnosu on potrditvi le-te s strani izvajalca izpita, na njihovem osebnem AIPS računu, do katerega dostopajo z uporabniškim imenom in geslom. Študent ima pravico do vpogleda v pisne izpitne naloge v roku 30 dni od datuma, ko je bila ocena objavljena. Znanje študenta na izpitu, kolokviju in pri drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja se ocenjuje s pozitivnimi in negativnimi ocenami. Pozitivne ocene so odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6). Negativne ocene so od 1 do 5. Učne enote se lahko, skladno z učnim načrtom ocenjujejo tudi kot opravil/ni opravil. Na UM uporabljamo enotno ocenjevalno lestvico, ki je dostopna na spletnih straneh UM: https://moja.um.si/student/Strani/Pravilniki-in-predpisi.aspx Izpitni roki so objavljeni v javno objavljenem študijskem koledarju za posamezno študijsko leto (http://ff.um.si/studenti/urniki/). Seznami rednih izpitnih rokov za posamezne učne enote v celotnem študijskem letu pripravijo Oddelki, objavi pa jih Služba za študentske zadeve, in sicer najkasneje do 15. novembra za tekoče študijsko leto v informacijskem sistemu AIPS

Temeljni cilji študijskega programa: Najpomembnejši cilji študijskega programa so: študentovo poznavanje in razumevanje zgodovinske stroke, poznavanje in samostojna uporaba raziskovalne metodologije v zgodovinopisju, poznavanje sodobnih raziskovalnih, teoretičnih in metodoloških pristopov v njem in njihov smiseln prenos v prakso, sposobnosti primerjalnega povezovanja slovenske historiografije s svetovno, načrtovanja, izvajanja, vrednotenja in predstavljanja lastnega raziskovalnega dela ter odzivanja na aktualne kulturnozgodovinske izzive v sodobni družbi. Cilji, ki jih s pomočjo študijskega programa še posebej dosegajo študentke in študentje smeri Zgodovina (enopredmetna smer) so: samostojno delo z (lažjimi) zgodovinskimi viri v slovenščini, južnoslovanskih jezikih, latinščini in nemščini; poznavanje in uporaba aktualne znanstvene periodike s področja zgodovinopisja v Sloveniji in po svetu; poznavanje in samostojna uporaba digitalnih podatkovnih baz s področja zgodopisja in deloma drugih humanističnih smeri. Splošne kompetence, med katere v okviru obravnavanega študijskega programa sodijo predvsem funkcionalna uporaba znanstvenih metod in še posebej specifičnih zgodovinarskih metod dela v praksi, sposobnost ustvarjalnega in kritičnega mišljenja, prenos teoretičnega znanja v prakso, zmožnost sporazumevanja v stroki in med strokami in sposobnost tako individualnega kot skupinskega dela, so oblikovane tako, da diplomanta opremijo s temeljnimi sposobnostmi in spretnostmi, ki so potrebne za študij na izbranem področju (zgodovina) in hkrati omogočajo smiselno vključevanje meddisciplinarnih vidikov. Diplomanta usposobijo za strokovno ustrezno, učinkovito, samostojno in sodelovalno delovanje na praktičnih področjih dela, ki predpostavljajo visoko stopnjo strokovne usposobljenosti (zgodovina), za primerno in kritično uporabo virov, literature in IKT. So podlaga za samostojno in vseživljenjsko načrtovanje in pridobivanje novih znanj na naprednejših stopnjah izobraževanja in izpopolnjevanja.

Splošne kompetence, med katere v okviru obravnavanega študijskega programa sodijo predvsem funkcionalna uporaba znanstvenih metod in še posebej specifičnih zgodovinarskih metod dela v praksi, sposobnost ustvarjalnega in kritičnega mišljenja, prenos teoretičnega znanja v prakso, zmožnost sporazumevanja v stroki in med strokami in sposobnost tako individualnega kot skupinskega dela, so oblikovane tako, da diplomanta opremijo s temeljnimi sposobnostmi in spretnostmi, ki so potrebne za študij na izbranem področju (zgodovina) in hkrati omogočajo smiselno vključevanje meddisciplinarnih vidikov. Diplomanta usposobijo za strokovno ustrezno, učinkovito, samostojno in sodelovalno delovanje na praktičnih področjih dela, ki predpostavljajo visoko stopnjo strokovne usposobljenosti (zgodovina), za primerno in kritično uporabo virov, literature in IKT. So podlaga za samostojno in vseživljenjsko načrtovanje in pridobivanje novih znanj na naprednejših stopnjah izobraževanja in izpopolnjevanja. Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom tako na enopredmetni kot na dvopredmetni smeri, razvijajo sposobnosti za: – pridobivanje strokovnega znanja na podlagi študija obstoječih teoretičnih vzorcev; – funkcionalno uporabo znanstvenih metod; – funkcionalno uporabo specifičnih zgodovinarskih metod dela v praksi; – ustvarjalno in kritično mišljenje, povezovanje dejstev in zakonitosti v nove kombinacije vedenj; – prenos teoretičnega znanja v prakso; – sporazumevanje v stroki in med strokami; – individualno in skupinsko delo; – praktična uporaba znanja.

Predmetnospecifične kompetence, ki jih pridobijo študente in študentje na programu Zgodovina, smer Zgodovina (dvopredmetna smer), zajemajo – poznavanje ter razumevanje zgodovinske stroke; – poznavanje in obvladovanje raziskovalne metodologije v zgodovinopisju; – sposobnost načrtovanja, izvajanja, vrednotenja in predstavljanja lastnega raziskovalnega dela z uporabo sodobnih avdiovizualnih naprav in avdiovizualnih prikazov zgodovinskih vsebin; – sposobnost odzivanja na aktualne kulturnozgodovinske izzive sodobnega časa.

V univerzitetni študijski program Zgodovina se lahko vpiše: a. kdor je opravil splošno maturo, b. kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, c. kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program. Kandidatom s poklicno maturo se priporoča, da opravijo izpit iz maturitetnega predmeta zgodovina.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo na študijski program Zgodovina kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na: splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk; kandidati iz točke b) izbrani glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk, uspeh pri maturitetnem predmetu 20 % točk.

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. členom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 95/10, 17/11 in 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se določijo letnik vpisa in manjkajoče študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo študij zaključiti po novem programu. Prehodi so mogoči med študijskimi programi: - ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in - med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Študentom se v procesu izobraževanja na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti v študijski programih UM (https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Pravilnik-o-priznavanju-znanj-in-spretnosti-v-studijskih-programih-UM-st.-012-2019-2.pdf) prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti s formalnim in neformalnim učenjem, pridobljenim pred vpisom na program. Pri priznavanju je osnovno merilo primerljivost drugje pridobljenega znanja z učnimi enotami, spretnostmi in usposobljenostjo na študijskem programu. Vloge za priznavanje znanj in spretnosti v različnih oblikah formalnega in neformalnega izobraževanja, pridobljenih pred vpisom v program, Filozofska fakulteta obravnava v skladu s predpisi. Kandidat poda vlogo za priznavanje znanj in spretnosti Komisiji za študijske zadeve Filozofske fakultete. Znanja/spretnosti se lahko priznajo v celoti, samo delno ali pa se ne priznajo. V primeru, da se priznajo delno, študent opravi določeni izpit v vsebinah, ki jih določi nosilec predmeta.

Študij na študijskem programu Zgodovina, smer Zgodovina (dvopredmetna smer) konča, kdor opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti na obeh vpisanih študijskih programih in tako skupno zbere najmanj 180 ECTS (90 ECTS na enem in 90 ECTS na drugem študijskem programu).