dipl. slov. (UN)
diplomirani slovenist (UN)
diplomirana slovenistka (UN)
B.A.
Bachelor of Arts
02 - Umetnost in humanistika
0232 - Književnost in jezikoslovje
6 - Humanistične vede
Besedilo o sprejetju
Na podlagi 51. člena Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06-UPB3) in Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Ur. l. RS, št. 101/04) je Senat za akreditacijo pri Svetu RS za visoko šolstvo na svoji 4. seji, 16. novembra 2007, sprejel oz. podal soglasje k univerzitetnemu enopredmetnemu študijskemu programu prve stopnje Slovenski jezik in književnost (Sklep št. 2/75-2007, z dne 20. 11. 2007).
Pogoji za napredovanje po študijskem programu
Študent mora za napredovanje v 2. letnik zbrati najmanj 48 ECTS.
Študentka oz. študent mora za napredovanje v 3. letnik opraviti vse obveznosti 1. letnika in obveznosti 2. letnika v obsegu najmanj 48 ECTS.
Ponavljanje, napredovanje pod izjemnimi pogoji ter podaljševanje statusa študenta določa Statut Univerze v Mariboru.
Pogoji za dokončanje posameznih delov študijskega programa
Študijski program ne vsebuje posameznih delov.
Možnosti za nadaljevanje študija
Smer daje odlično podlago za nadaljevanje študija na drugi stopnji.
Možnosti za zaposlitev
Na podlagi lastne evidence ugotavljamo, da se več kot 95 % diplomantk in diplomantov po zaključeni 1. stopnji odloča za nadaljevanje študija na 2. stopnji.
Diplomantke in diplomanti univerzitetne enopredmetne študijske smeri prve stopnje Slovenski jezik in književnost se lahko zaposlujejo kot lektorice/lektorji, napovedovalke/napovedovalci na radiu in televiziji ter kot novinarke/novinarji, in sicer lahko opravljajo delo: komentatork/komentatorjev, moderatork/moderatorjev, redaktoric/redaktorjev, poročevalk/poročevalcev. Lahko opravljajo dela na področju literarne in kulturne publicistike ter kulturnega in literarnega posredovanja, na primer delo literarne kritičarke oz. kritika.
Lahko opravljajo tudi različna dela v turizmu, sodelujejo v oglaševanju (zaradi socio- in psiholingvističnih znanj), lahko so predstavnice oz. predstavniki za javnost (komunikacijske kompetence, retorika), sestavljajo besedila za naročnike, svetujejo glede jezikovne politike različnih institucij ali sodelujejo kot strokovne sodelavke oz. sodelavci za socialno delo ter strokovnjakinje oz. strokovnjaki za vzgojo in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami.
Druge obveznosti
Predmetnik je sestavljen tako, da imajo študentke in študenti v vseh semestrih obvezne in izbirne predmete s področij literarne zgodovine in teorije ter sodobnega jezika in zgodovinske slovnice. Nabor obveznih predmetov zagotavlja temeljna znanja iz jezika in književnosti. Izbirni predmeti omogočajo širjenje in poglabljanje temeljnih jezikovnih ali literarnovednih vsebin iz obveznih predmetov, obenem pa s premišljeno izbiro od prvega letnika naprej omogočajo bolj poglobljen študij tistih predmetnih vsebin, ki študentko oz. študenta še posebej zanimajo. Tako so obvezni in izbirni predmeti med seboj horizontalno povezani v smislu nadgradnje, saj vsebine posameznih izbirnih predmetov dopolnjujejo in poglabljajo vsebine obveznih predmetov. Z ustreznim razmerjem med obveznimi in izbirnimi predmeti so postavljeni jezikoslovni temelji za vsebine iz sodobnega jezika, kakor tudi razvoja jezika ter teoretska osnova za vsebine iz slovenske in svetovne literarne zgodovine. Znanje, pridobljeno pri predmetih posameznega semestra oz. letnika, je podlaga (ne pa pogoj) za uspešno delo pri predmetih v semestrih, ki sledijo.
V prvem letniku se obvezna jezikoslovna predmeta iz sinhronije jezika, ki prinašata temeljne vsebine iz pravopisne in pravorečne normativnosti (Fonetika in fonologija) ter študentke in študente seznanjata s pristopi k jezikoslovnemu raziskovanju ter raziskovalno organiziranostjo slovenskega jezika v preteklosti in sodobnosti (Teoretične osnove slovenistike) tematsko povezujeta z izbirnim predmetom Slovenski jezik 1, kjer študentke in študenti poglobijo teoretično in praktično znanje kulture govornega in pisnega izražanja oz. pridobijo vpogled v jezikovno stanje in jezikovne spremembe v stičnih jezikovnih položajih. Pridobljena znanja se povezujejo s predmetom Lektoriranje, kjer je v ospredje postavljeno razmerje med sodobno jezikovno normo in obstoječo kodifikacijo. Tematsko se povezujejo tudi predmeti iz diahronije slovenskega jezika, ki študentke in študente seznanjajo z osnovami jezikovnega razvoja od indoevropščine do praslovanščine ter značilnostmi stare cerkvene slovanščine (Slovanska jezikovna dediščina), predstavijo najstarejše glasoslovne spremembe praslovanščine po naselitvi Slovanov v Alpah, na Krasu in v panonskem prostoru (Razvoj slovenskega jezika – vokalizem) ter študentke in študente seznanjajo s slovenskim predknjižnim in knjižnim izročilom (Zgodovina slovenskega knjižnega jezika). Z jezikoslovnimi predmeti prvega letnika so postavljeni temelji za vsebine iz sodobnega slovenskega jezika in njegove leksike, kakor tudi poglobljeno obravnavo jezikovnorazvojnih procesov in s tem za vertikalne povezave v višjih letnikih.
Obvezni predmeti iz književnosti prinašajo temeljne vsebine s področja literarne teorije (Teorija književnosti, Teorija literarnih vrst), ki se tematsko povezujejo z osnovnim konceptom literarnozgodovinskega preučevanja, ki ga študentke in študenti spoznajo pri predmetu Uvod v študij književnosti. Literarnoteoretska predmeta predstavljata tudi sidrišče za vse literarnozgodovinske predmete prvega in višjih letnikov in s tem temelj vertikalne povezanosti literarnoteoretskih in literarnozgodovinskih predmetov vseh letnikov enopredmetne študijske smeri študijskega programa prve stopnje Slovenski jezik in književnost. V prvem letniku se na znanja z najširšega področja literarne vede in literarne teorije navezujejo obravnava literarnih slogov in smeri v svetovni književnosti (Svetovna književnost), spomenikov slovenskega pismenstva ter slovenske književnosti v času baroka in razsvetljenstva (Slovenska književnost do l. 1800) ter mladinske književnosti (Mladinska književnost).
Jezikoslovni predmeti drugega in tretjega letnika se s postopno obravnavo posameznih jezikovnih ravnin ter zgodovine slovenskega jezika v času njegovega nastanka in normativnega ustaljevanja vertikalno povezujejo z jezikoslovnimi predmeti predhodnih semestrov. Obvezni predmeti iz sodobnega jezikoslovja drugega letnika prinašajo medsebojno navezujoče se vsebine iz oblikoslovja (Oblikoslovje), leksikologije (Besedoslovje in frazeologija) in jezikovne pragmatike (Sporočanje, Pragmatično jezikoslovje). Znanje iz Oblikoslovja ter Besedoslovja in frazeologije omogoča obravnavo pragmatičnih pomenov določenih morfoloških vzorcev in frazeoloških enot, kakor tudi odkrivanje pragmatičnega potenciala frazeologije pri predmetih iz jezikovne pragmatike. Obvezni predmeti iz zgodovine slovenskega knjižnega jezika študentke in študente seznanjajo s slovenskimi knjižnojezikovnimi različicami in poenotenjem knjižnojezikovne norme v 19. stol. (Oblikovanje enotne knjižne norme v 19. stoletju); vsebine se vertikalno povezujejo z vsebinami iz diahronega jezikoslovja prvega letnika, obenem pa se horizontalno povezujejo z vsebino predmeta Jezikovna interpretacija starejših slovenskih besedil, kjer študentke in študenti pridobijo razumevanje jezikovnorazvojnih procesov, ki so potekali od 10. do 19. stol., ter vsebino izbirnega sklopa Slovenski jezik 2, kjer se študentke in študenti seznanijo z dvojničnim razvojem slovenskega jezika v alpskem in panonskem jezikovnem prostoru oz. usvojijo vpogled v oblikovanje enotne slovenske knjižnojezikovne norme postavlja v konteksut slovenskega nacionalnega gibanja v 19. stol. Na jezikovnozgodovinske predmete se navezujeta dialektološka predmeta Slovenska narečja, kjer študentke in študenti spoznajo osnovne značilnosti slovenskih narečnih skupin ter najstarejše glasoslovne, kvantitativne, kvalitativne in intonacijske spremembe od začetkov slovenskega jezika do danes, ter Narečno slovaropisje, ki študentke in študente seznanja z osnovami narečnega slovaropisja.
Literarni predmeti posameznih letnikov oz. semestrov se v razvojni obravnavi obdobij vrst in slogov v slovenski književnosti vertikalno medsebojno povezujejo. Iz semestra v semester študentke in študente postopoma seznanjajo s kanonom slovenske književnosti posameznih literarnih obdobij. Obvezni predmeti iz književnosti v drugem letniku zajemajo medsebojno dopolnjujoče se vsebine iz razvoja literarnih smeri in slogov v slovenski književnosti 19. in prve polovice 20. stoletja, ki obravnavajo tudi vpetost te književnosti v slovensko literarno tradicijo ter v evropske literarne smeri in tokove (Slovenska romantika in realizem, Literarne vrste in slogi v slovenski književnosti 19. stoletja, Slovenska moderna, ekspresionizem in socialni realizem), posamezne avtorske opuse književnosti prve polovice 20. stol. pa nadgrajuje predmet Avtorice, literarne vrste in slogi v slovenski književnosti prve pol. 20. stoletja, ki prinaša literarnozgodovinski pregled in jezikovnoslogovno analizo del prvih slovenskih pisateljic, pesnic in dramatičark ter korekcijo starejših literarnozgodovinskih interpretacij. Na navedene obvezne predmete se vsebinsko navezuje izbirni sklop Prosti izbirni predmet 1, kjer se študentke in študenti seznanijo z žanrsko raznolikim korpusom sodobne slovenske kratke proze oz. poglobijo poznavanje slovenskega ženskega avtorstva v povezavi s koncepti študij spolov. Izbirni sklop Prosto izbirni predmet 2 se vertikalno povezuje z literarnovednimi predmeti prvega letnika.
Obvezni predmeti iz sodobnega jezikoslovja tretjega letnika povezujejo opise skladnje slovenskega knjižnega jezika (Skladnja) z besedotvornimi (Besedotvorje) in besediloslovnimi opisi (Besediloslovje), v skladu s potrebami po novih kompetencah in preučevanjem korpusnega jezikoslovja kot produktivnega raziskovanja jezika pa smo v nabor obveznih predmetov vključili tudi predmet Korpusno jezikoslovje, ki v študijski prinaša vidik uporabnega jezikoslovja in utemeljuje korpusni pristop v jezikoslovju. Jezikovnozgodovinski predmeti komplementarno poglabljajo spoznavanje zgodovinskega razvoja slovenskega jezika in diahronih razsežnosti jezikovnih pojavov in se v smislu nadgradnje vertikalno navezujejo na dialektološke predmete drugega letnika. Izbirni lektorati omogočajo, da študentke in študenti med študijem usvojijo tudi osnove izbranega slovanskega jezika.
Obvezni predmeti iz književnosti prinašajo tematsko povezane vsebine iz sodobne slovenske
književnosti. Predmet Slovenska književnost po l. 1950 dopolnjujejo predmeti Slovenska književnost v Avstriji, ki prinaša pregled novejše slovenske književnosti, ki je nastajala v Avstriji po letu 1960, ter predmeti, ki prinašajo vpogled v razvojne tendence v sodobni slovenski esejistiki in literarni kritiki (Uvod v esejistiko in književno kritiko) ter idejne in estetske tokove v sodobni slovenski periodiki in literarnem dogajanju (Literarne revije in literarni programi po l. 1950). Na razmerja med jezikom, literarnim besedilom in družbeno-zgodovinskim kontekstom se navezujeta predmeta Od pridige do kratke proze ter Metafora in simbol v književnosti. Na vertikalni ravni se predmeta povezujeta z obveznimi in izbirnimi predmeti iz književnosti vseh predhodnih semestrov. Vsebine iz sodobne slovenske književnosti se razširjajo z vsebinami predmetov izbirnega sklopa Izbirni predmet 4.
Del predmetnika predstavljata tudi predmeta Slovenščina kot drugi in tuji jezik 1 in Slovenščina kot drugi in tuji jezik 2; namenjena sta tujim študentkam in študentom Univerze v Mariboru za pridobitev temeljnih jezikovnih kompetenc v slovenskem jeziku. Učni enoti se na tej smeri sta ponujeni v 6. semestru, na dvopredmetni smeri pa se enaki učni enoti ponujata v 5. semestru. To omogoča tujim študentkam in študentom izbiro teh učnih enot v vseh letnikih in vseh semestrih.
Načini ocenjevanja
Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih izidov so javno objavljenih ter se izvajajo skladno s sprejetim učnim programom, učnimi načrti predmetov ter informacijami o predmetu. Sistem ocenjevanja je urejen skladno s Statutom UM TER Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM ki sta javno objavljena: https://www.um.si/o-univerzi/dokumentno-sredisce/
Učni izidi so definirani z učnimi načrti. Le-ti so javno objavljeni ter dostopni vsakomur. Dosegljivi so v katalogu bolonjskih predmetov (https://aips.um.si/PredmetiBP5/main.asp) ter na spletnih straneh Filozofske fakultete (http://ff.um.si/studenti/studijski-programi/). V vsakem učnem načrtu je definiran način ocenjevanja in preverjanja obveznosti študentk in študentov. Tako lahko študentka oz. študent na podlagi javno objavljenih vsebin učnih načrtov primerja oziroma preveri vsebine in stopnje znanj določenih veščin. Visokošolske učiteljice in učitelji ter sodelavke in sodelavci spodbujajo k sprotnemu delu, sprotnemu preverjanju znanja ves čas študijskega procesa, s tem pa se študentkam in študentom omogoča sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju.
Študentke in študenti so ob začetku izvajanja predmeta tudi ustno seznanjeni z merili in načini ocenjevanja. Glede na analize pedagoškega dela in evalvacijo študijskega programa se učni načrti ustrezno dopolnjujejo.
Uspešnost študentk in študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za pridobitev ocene in kreditnih točk pri posameznih učnih enotah študijskega programa ter za napredovanje študentk in študentov in njihovo usmeritev v nadaljnji študij, hkrati pa jim daje povratno informacijo o ravni njihovega usvojenega znanja.
Rezultati izpitov se vnesejo v uradno elektronsko evidenco Akademskega informacijskega podsistema (AIPS). Rezultate vnaša izvajalka oz. izvajalec izpita, ki ima dostop do prijavnic. Po zaključku vnosa ocen učnih enot posameznega izpita izvajalka oz. izvajalec izpita v Službo za študentske zadeve odda podpisan zapisnik o izpitu, ki se trajno hrani in predstavlja uradno evidenco zavoda. Študentke in študenti so z oceno izpita seznanjeni takoj po vnosu in potrditvi le-te s strani izvajalke oz. izvajalca izpita, na njihovem osebnem AIPS računu, do katerega dostopajo z uporabniškim imenom in geslom. Študentka oz. študent ima pravico do vpogleda v pisne izpitne naloge v roku 30 dni od datuma, ko je bila ocena objavljena.
Znanje študenta na izpitu, kolokviju in pri drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja se ocenjuje s pozitivnimi in negativnimi ocenami. Pozitivne ocene so odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6). Negativne ocene so od 1 do 5.
Na UM uporabljamo enotno ocenjevalno lestvico, ki je dostopna na spletnih straneh UM: https://moja.um.si/student/Strani/Pravilniki-in-predpisi.aspxIzpitni roki so objavljeni v javno objavljenem študijskem koledarju za posamezno študijsko leto (http://ff.um.si/studenti/urniki/).
Seznami rednih izpitnih rokov za posamezne učne enote v celotnem študijskem letu pripravijo oddelki, objavi pa jih Služba za študentske zadeve, in sicer najkasneje do 15. novembra za tekoče študijsko leto v informacijskem sistemu AIPS.
Temeljni cilji študijskega programa
Cilji smeri izhajajo iz same narave slovenistike kot humanistične vede posebnega nacionalnega pomena. Smer je zasnovana tako, da po eni strani vključuje spoznavanje sistema slovenskega jezika in njegovo funkcioniranje v praktičnih okoliščinah vsakodnevne rabe, po drugi strani pa nudi sistematičen in natančen razvojni pregled slovenske literarne zgodovine in teorije, tudi primerjalno s svetovnimi literaturami Študijska smer omogoča primeren nabor temeljnih znanj s področij jezikoslovja in literarne vede, kar omogoča oblikovanje jezikoslovno in literarno razgledane diplomantke oz. diplomanta s širokim kulturnim obzorjem, ki bo znal pridobljeno znanje praktično uporabljati in se ustrezno odzivati na aktualne jezikovno-kulturne izzive sodobnega časa ter se tudi uspešno vključiti na trg dela. Pridobljeno znanje bo predstavljalo tudi trdno temeljno podstat za nadaljnji ožje specializiran študij, ki mu ga smer omogoča. Temeljna lastnost smeri je jasna profilacija temeljnega slovenističnega znanja z obveznimi predmeti ter možnost poglabljanja strokovne širine in s tem splošnih ter predmetnospecifičnih kompetenc, ki jih študentki oz. študentu omogoča nabor izbirnih predmetov. Učne izide je mogoče preverjati upoštevajoč postavljene cilje, ti pa glede na vsebino programa študentki oz. študentu omogočajo, da pridobljena znanja različnih jezikoslovnih in literarnovednih disciplin medsebojno povezujejo. Študentke in študenti se usposobijo za osnovni interdisciplinarni pristop in dobijo potrebno znanje za samostojno oblikovanje temeljnih izhodišč za iskanje novih virov znanja. Struktura študijske smeri je zasnovana tako, da študentka oz. študent od splošnega strokovnega znanja postopoma prehaja k specifičnemu.
Enopredmetna študijska smer se od dvopredmetne razlikuje po večjem obsegu vsebin in kontaktnih ur. Te so v glavnem namenjene seminarskemu delu ali seminarskim vajam. Tako je predvsem pri predmetih, ki so za stroko osrednjega pomena. S seminarskimi vajami študentke in študenti praktična znanja aplicirajo na konkretne primere, seminarji pa omogočajo interpretacijo jezikovnih pojavov, analizo literarnih del z novimi teoretskimi pristopi in zmožnost soočanja različnih modelov literarne interpretacije ter študentke in študente postopno uvajajo v samostojno strokovno in raziskovalno delo. Diplomantke in diplomanti te študijske smeri dobijo glede na obseg in strukturo programa poglobljeni uvid v stroko in s tem pridobljene ustrezne kompetence za zaposlitev. Z vsebinami, ki so zastopane samo na enopredmetni smeri (vključene so v literarnovedne predmete, kot so Uvod v študij književnosti, Literarne vrste in slogi v slovenski književnosti, Od pridige do kratke proze, Tema ženske v sodobni književnosti, in jezikoslovne učne enote, kot so Teoretične osnove slovenistike, Lektoriranje, Sporočanje, Besediloslovje, Jezikovna interpretacija starejših besedil, Jezikovna interpretacija narečnih besedil), študentke in študenti poglabljajo in širijo literarnoteoretske uvide ter uvajajo v univerzitetni pouk aktualne vidike literarne zgodovine in teorije ter sodobne metodološke pristope;, poglabljajo razumevanje sodobne jezikovne norme in kodifikacijskih načel, kakor tudi zmožnost interpretacije jezikovnih sprememb ter ponujajo možnosti aktivnega pridobivanja sposobnosti kritičnega vrednotenja družbenih dogajanj, povezanih z jezikom. Pridobljeno znanje diplomantkam in diplomantom enopredmetne smeri omogoča zaposlitev na področju založništva, medijev (časopisi, radio, televizija), literarnega in kulturnega posredovanja ter literarne in kulturne publicistike, kakor tudi v oglaševalski in turistični dejavnosti. Prav tako omogoča nadaljevanje študija tako na pedagoški kot nepedagoški smeri drugostopenjskega študijskega programa. Zaradi strukture smeri, ki že na samem začetku študija usmerja k seminarskemu delu ter s tem k raziskovalnemu delu, dobijo najboljše študentke in študenti odlično podlago za nadaljevanje študija na tretji stopnji.
Splošne kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu
Splošne kompetence oziroma učni izidi, ki se s programom pridobijo:
- sposobnost logičnega, abstraktnega, analitičnega in sintetičnega mišljenja;
- praktično obvladovanje spretnosti iskanja strokovne literature na določeno temo ter zbiranja bibliografskih in drugih podatkov;
– zmožnost samostojnega sledenja aktualnim raziskavam in njihovega ustreznega vgrajevanja v že usvojen sistem znanj;
– usposobljenost za samostojno analizo in interpretacijo, primerjalno vrednotenje in historizacijo;
– sposobnost argumentirane zastavitve problema in njegove teoretične obravnave;
– zmožnost uporabe ustreznega metodološkega in terminološkega aparata za preučevanje določene teme;
– povezovanje pridobljenega znanja;
– strokovno argumentirano izražanje stališč;
– zmožnost uporabe informacijske tehnologije;
– oblikovanje zavesti o potrebi stalnega strokovnega razvoja;
– zmožnost samorefleksije, senzibilnosti za etična vprašanja in zavezanosti profesionalni etiki.
Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu
Diplomantke in diplomanti enopredmetne študijske smeri pridobijo naslednje predmetnospecifične kompetence:
- poznavanje osnovne jezikoslovne in literarnovedne terminologije,
- poznavanje in zmožnost uporabe osnovnih jezikoslovnih in literarnovednih metod,
- zmožnost razumevanja jezikovne norme in njene kodifikacije,
- zmožnost ovrednotenja besedil glede na njihovo razumljivost, smiselnost ter slovnično in pravopisno/pravorečno ustreznost,
- usposobljenost za jezikovno svetovanje in lektoriranje,
- poznavanje jezikovnih ravnin v kontekstu splošnega jezikovnega ustroja,
- razumevanje besedil v njihovi sporazumevalni vlogi,
- zmožnost uporabe digitalnih jezikovnih virov in jezikovnotehnoloških orodij za sodobni slovenski jezik,
- zmožnost opazovanja in analiziranja jezikovnih pojavov s korpusnim pristopom,
- poznavanje jezikovne politike in strategije jezikovnega načrtovanja v Sloveniji,
- zmožnost razumevanja, prepoznavanja in interpretacije jezikovnorazvojnih procesov,
- usposobljenost za zapisovanje, analizo in interpretacijo narečnih besedil,
- poznavanje metod in postopkov narečnega slovaropisja,
- poznavanje pristopov jezikoslovnega raziskovanja in raziskovalne organiziranosti slovenskega jezika v preteklosti in sodobnosti,
- zmožnost umestitve slovenskih kulturnozgodovinskih pojavov v družbeno-politični in zgodovinski kontekst,
- poznavanje različnih zgodovinskih in sodobnih pristopov literarne genologije,
- poznavanje literarnih smeri, stilnih tokov, tematskih, zvrstno-vrstnih, žanrskih in slogovnih značilnosti posameznih obdobij slovenske književnosti,
- zmožnost analiziranja in interpretacije tematskih, zvrstno-vrstnih, žanrskih in slogovnih značilnosti literarnega dela,
- sposobnost primerjave razvoja svetovne in slovenske književnosti ter prepoznava interferenc,
- poznavanje dinamike medkulturnih odnosov in recepcije tujih literarnih, estetskih, filozofskih in ideoloških tokov v slovenski literaturi in kulturi,
- poznavanje meril za vrednotenje starejše, novejše in sodobne književnosti,
- usposobljenost za analizo literarnih del z novimi teoretskimi pristopi,
- zmožnost soočanja različnih modelov literarne interpretacije,
- sposobnost napisati književno kritiko,
- poznavanje organiziranosti literarnih revij, načela uredniških politik in pomena revialnega tiska v literarni produkciji.
Pogoji za vpis v program
Na univerzitetni študijski program Slovenski jezik in književnost se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v katerem koli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidatka oz. kandidat že opravil pri poklicni maturi,
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
V primeru sklepa o omejitvi vpisa bodo:
kandidatke in kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na:
uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 40 % točk,
uspeh iz slovenščine pri splošni maturi oziroma na zaključnem izpitu 40 % točk,
splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk
kandidatke in kandidati iz točke b) izbrani glede na:
uspeh pri poklicni maturi 30 % točk,
splošni uspeh v 3. in 4. letniku 10 % točk,
uspeh iz slovenščine pri poklicni maturi 40 % točk,
uspeh pri maturitetnem predmetu 10 % točk,
uspeh iz slovenskega jezika v 4. letniku 10 % točk.
Merila za prehode med študijskimi programi
Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. členom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 95/10, 17/11 in 14/19).
Kandidatkam in kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se določijo letnik vpisa in manjkajoče študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo študij zaključiti po novem programu.
Prehodi so mogoči med študijskimi programi:
– ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc
in
med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.
Merila za priznavanje znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom v študijski program
Študentkam in študentom se v procesu izobraževanja na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti v študijski programih Univerze v Mariboru (https://www.um.si/o-univerzi/dokumentno-sredisce/) prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti s formalnim in neformalnim učenjem, pridobljenim pred vpisom na program. Pri priznavanju je osnovno merilo primerljivost drugje pridobljenega znanja z učnimi enotami, spretnostmi in usposobljenostjo na študijskem programu. Vloge za priznavanje znanj in spretnosti v različnih oblikah formalnega in neformalnega izobraževanja, pridobljenih pred vpisom v program, Filozofska fakulteta obravnava v skladu s predpisi.
Kandidatka oz. kandidat poda vlogo za priznavanje znanj in spretnosti Komisiji za študijske zadeve Filozofske fakultete. Znanja/spretnosti se lahko priznajo v celoti, samo delno ali pa se ne priznajo. V primeru, da se priznajo delno, študentka oz. študent opravi določeni izpit v vsebinah, ki jih določi noilka oz. nosilec predmeta.
Pogoji za dokončanje študija
Študentka oz. študent zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom predvidene obveznosti in tako zbere 90 ECTS na dvopredmetni smeri oz. 180 ECTS na enopredmetni smeri.
