mag. prof. angl. in …
magister profesor angleščine in …
magistrica profesorica angleščine in …

01 - Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev

0114 - Izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo

5.3 - Izobraževanje

Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi sedme alineje enajstega odstavka 51. h člena in sedmega odstavka 51. p člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 - odločba US, 64/08, 86/09 in 62/2010 – ZUPJS) v zvezi s 56. členom Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 95/2010) na svoji 27. seji 3. 5. 2011 podelil akreditacijo dvopredmetnemu pedagoškemu študijskemu programu druge stopnje Poučevanje angleščine Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.

Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent zbrati najmanj 24 ECTS na študijskem programu Anglistika (za obe študijski smeri velja isti pogoj) ter število kreditnih točk, ki ga predvideva druga polovica dvopredmetnega študija. Na smeri Poučevanje angleščine morajo biti za napredovanje v drugi letnik med opravljenimi obveznostmi tudi Didaktika angleščine 1, Didaktika angleščine 2 ter Pedagoški praktikum 1.

Študijski program ne vsebuje posameznih delov.

Diplomant magistrskega študijskega programa 2. stopnje lahko nadaljuje študij na študijskih programih 3. stopnje.

Študijski program druge stopnje Anglistika je zasnovan tako, da odraža zaposlitvene potrebe izobraževalnih, raziskovalnih, pedagoških, andragoških in drugih ustanov s področja angleškega jezika, angleške književnosti, predvsem pa didaktike angleškega jezika in književnosti, obenem pa omogoča tudi zaposlitev na drugih gospodarskih in negospodarskih področjih. Diplomanti programa z opravljenim magisterijem so usposobljeni za sodelovanje v izobraževalnih in raziskovalnih ter pedagoških procesih v osnovnošolskih, srednješolskih in visokošolskih ustanovah, za raziskovanje v raziskovalnih inštitutih, za pripravljanje najrazličnejših programov, svetovanje in vodenje v različnih ustanovah, kot so npr. knjižnice, založbe, mediji, različni organi izvršilne oblasti. Pedagoškim delavcem na srednjih in osnovnih šolah pa prinaša nova, aktualna znanja, s čimer jim povečuje možnosti delovanja kot vodje npr. študijskih skupin. Diplomanti so sposobni samostojno raziskovati, organizirati in voditi različne dejavnosti na področju poučevanja angleškega jezika ali književnosti, hkrati pa program omogoča pridobivanje različnih kompetenc, ki diplomantom omogočajo zaposlovanje v različnih dejavnostih. Trenutno je med iskalci zaposlitve zanemarljivo nizko število učiteljev angleškega jezika. Za vpis na študijsko smer Poučevanje angleščine tako načrtujemo 20 vpisnih mest, medtem ko za vpis na študijsko smer Anglistika predvidevamo 15 vpisnih mest, v obeh primerih na rednem študiju. Glede na izkazane potrebe po učiteljih (gl. spodaj) ter naraščajoč interes za vpis v smer Poučevanje angleščine razmišljamo, da bi število vpisnih mest povečali. Na Anglistiki je število vpisnih mest primerno. Na študijski smeri Poučevanje angleščine v času pedagoške prakse študenti in predmetni didaktiki sodelujemo z bodočimi delodajalci naših diplomantov – osnovnimi in srednjimi šolami. Na sestankih z mentorji in s člani programskega sveta redno preverjamo ustreznost usposobljenosti naših študentov za delo in program stalno posodabljamo, žal pa na potrebe zaposlovalnega okolja nimamo vpliva. Študijska smer Poučevanje angleščine izobražuje za reguliran poklic učitelja v Republiki Sloveniji, kar omogoča diplomantom te smeri zaposlovanje na osnovnih in srednjih šolah. Diplomanti študijske smeri Poučevanje angleščine se lahko med drugim zaposlujejo kot osnovnošolski in srednješolski učitelji angleščine. Iz podatkov, ki so dostopni na spletni strani Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije, je razvidno, da gre trend povpraševanja za poklic Učitelja angleščine v srednji šoli in Učitelja angleščine v osnovni šoli navzgor (Tabeli 1 in 2). Obenem je veliko zanimanja tudi za vpis, saj smo do sedaj redno zapolnili razpisana mesta na dosedanjem študijskem programu Poučevanje angleščine. Poleg tega se izobraževalne institucije pogosto obračajo tudi neposredno na Oddelek za anglistiko in amerikanistiko FF UM s ponudbami za zaposlitev študentov, ki se izobražujejo za učitelje angleščine.

Dvopredmetna študijska smer Poučevanje angleščine je kohezivno naravnana, tako da je premišljeno zasnovana ob upoštevanju dveh ključnih vidikov: horizontalne in vertikalne povezanosti predmetov ter njihovega napredka iz semestra v semester. Tako horizontalna kot vertikalna povezanost upošteva, da je cilj študijskega programa izobraževanje bodočih učiteljev angleščine. Pri vseh predmetih je poudarek na pedagoški komponenti, tako z vidika teorije kot z vidika prakse. Ta študijska smer, posebej oblikovana za bodoče pedagoge, sledi natančno zasnovanemu načrtu, kjer gradnja znanja poteka korak za korakom, pri čemer vsak predmet izhaja iz že pridobljenega znanja iz prejšnjih letnikov in semestrov. Pri vsakem posameznem predmetu je posebna pozornost namenjena pedagoškim načelom, ki so ključna za uspešno oblikovanje in izobraževanje prihodnjih generacij. Vertikalna in horizontalna povezanost predmetov na posameznih smereh je kompleksna, saj vsak predmet v naslednjem semestru temelji na znanju, spretnostih in zmožnostih, pridobljenih v prejšnjih semestrih ter se povezuje z ostalimi predmeti v semestru. Horizontalna povezanost učnih vsebin Študij temelji na izraziti horizontalni povezanosti predmetov. Znanje iz predmetov posameznega semestra je podlaga za uspešno delo v semestrih, ki sledijo. Študij je koncipiran tako, da so predmeti in učne vsebine vsebinsko koherentne in med seboj povezane. V enopredmetno pedagoško smer študija je vključeno načrtno prizadevanje za spodbujanje strokovnega razvoja študentov tako, da si pridobivajo nujne splošne spretnosti in zmožnosti z medkulturnih področij in ključnih kompetenc. Poleg tega pa pridobivajo še splošne, pedagoško-psihološke in didaktične ter predmetno didaktične spretnosti in zmožnosti in hkrati poglabljajo in širijo svoja znanja ter kompetence na področju tujega jezika - nemščine, nemške književnosti in kulture. Predmeti v predmetniku so medsebojno horizontalno povezani na naslednji način: V prvem semestru študent posluša temeljne predmete študijske smeri, ki vključujejo osnove psihologije, didaktike in pedagogike (Psihologija učenja in razvoj mladostnika, Pedagogika, Didaktika, Delo z otroki s posebnimi potrebami). Pri predmetu Didaktika angleščine I pridobi temeljna znanja o jezikovnih spretnostih in zmožnostih pri pouku angleščine in razmišlja o njihovem prenosu in slednje zaokroži s pridobivanjem ključnih kompetenc za pedagoško delo (Razvijanje jezika bodočih učiteljev), poleg tega izpopolnjuje in poglablja svoja znanja in sposobnost ustnega izražanja. V okviru prakse (Interdisciplinarna opazovalna praksa) se udeleži avtentičnega učnega procesa in opazuje delo na šoli, in sicer kot dejavni in kritični opazovalec. V drugem semestru študenti pridobljeno znanje in spretnosti poskušajo kar najbolj uspešno prenesti v prakso poučevanja angleščine in dela na osnovni šoli (Pedagoški praktikum I – angleščina), kjer si pridobijo tudi prve strokovne praktične izkušnje v osnovnih šolah. Poleg navedenega študenti svoja znanja in spretnosti širijo še na druga področja svojega profesionalnega razvoja, in sicer z izbiro dveh izbirnih predmetov in dveh pedagoških izbirnih predmetov. Izbirna predmeta ponujata širok izbor jezikoslovnih, literarnih in pedagoških vsebin (Uporabno jezikoslovje, Psiholingvistika z uvodov v dvojezičnost, Korpusi in raziskovalne metode, Izbrani avtorji), pedagoška izbirna predmeta pa širok izbor splošnih pedagoško-didaktičnih vsebin (na primer Igre in Pouk, Profesionalni razvoj pedagoških delavcev, Disciplina v sodobni šoli). Tretji semester je osredotočen na pedagoške in didaktične vsebine. Pri didaktiki angleščine se seznani z domačimi in mednarodnimi standardi znanja, s procesom preverjanja in ocenjevanja in s fleksibilno rabo didaktičnih konceptov (Didaktika angleščine 3, Izbrane teme iz pedagoške lingvistike). Pri izbirnem predmetu 3 študent prav tako lahko izbira med predmeti, ki poglabljajo njegovo profesionalnost na izbranih področjih (Poučevanje angleščine za posebne namene, Poučevanje angleščine na zgodnji stopnji OŠ in Preverjanje in poučevanje tujega jezika). Pri pedagoškem praktikumu 3 študent širi in poglablja svoje strokovne praktične izkušnje pri delu z učenci v srednjih šolah. V četrtem semestru se študent osredotoča na pedagoško-didaktične vsebine, tako v teoriji kot v praksi (Pedagoški praktikum – angleščina 3, Didaktika 4). Pri pedagoškem praktikumu – angleščina 3 si lahko študent izbere, ali bo opravil praktično delo v osnovni ali srednji šoli. Pri prosto izbirnem predmetu ima možnost izbrati dodatne vsebine s področja pedagoškega in profesionalnega razvoja (na primer Diskurzna analiza v izobraževanju) in vsebine zelenega in digitalnega prehoda. Vsa pridobljena znanja, veščine in zmožnosti pa na koncu poveže v uspešno pripravljeno in predstavljeno magistrsko delo, v katerem je jezikoslovno ali literarnovedno raziskovanje povezano s pedagoško problematiko, izbrana tema pa obravnavana raziskovalno s teoretičnega, empiričnega vidika in aplikativnega vidika. Vertikalna povezanost učnih vsebin: Predmeti na študijski smeri Poučevanje angleščine se povezujejo tudi vertikalno. Pedagoško in psihološko didaktične vsebine so vertikalno vsebinsko povezane s predmetno didaktičnimi predmeti (Pedagogika, Psihologija, Razvijanje jezika bodočih učiteljev, Didaktika angleščine 1, Didaktika angleščine 2, Didaktika angleščine 3,), opazovalno prakso in tremi praktikumi (Interdisciplinarna opazovalna praksa, Pedagoški praktikum – angleščina 1, Pedagoški praktikum – angleščina 2, Pedagoški praktikum – angleščina 3). V vsebinsko ciljno vertikalno povezanih predmetih s področja ponujenih jezikoslovnih in literarnovednih vsebin so poudarjeno upoštevani pedagoško-didaktični vidiki (Uporabno jezikoslovje, Korpusi in raziskovalne metode, Psiholingvistika z uvodom v dvojezičnost, Zgodbe in filmi pri pouku, Izbrani avtorji). Dodatno vertikalno poglobitev znanj lahko študent uresniči tudi z izborom izbirnih predmetov znotraj matičnega oddelka ali z izbiro predmetov z drugih študijskih programov. Upoštevanje temeljnih načel povezovanja predmetov je ključno za celostni razvoj študentov, še zlasti tistih, ki se usmerjajo v pedagoški poklic. Ta poglobljen pristop omogoča gradnjo trdnih temeljev v znanju, ki je ključnega pomena za nadaljnjo strokovno rast ter uspešno praktično delo v izobraževalnih ustanovah.

Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih izidov so javno objavljenih ter se izvajajo skladno s sprejetim učnim programom, učnimi načrti predmetov ter informacijami o predmetu. Sistem ocenjevanja je urejen skladno s Statutom UM in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM, ki sta javno objavljena: https://www.um.si/o-univerzi/dokumentno-sredisce. Učni izidi so definirani z učnimi načrti. Le-ti so javno objavljeni ter dostopni vsakomur. Dosegljivi so v zbirniku študijskih programov na UM, ki je namenjen kandidatom za vpis (prikazuje se akreditacija za generacijo študentov, ki se bo vpisala v prihodnjem letu) ter na spletnih straneh Filozofske fakultete (Študijski programi | Filozofska fakulteta UM). V vsakem učnem načrtu je definiran način ocenjevanja in preverjanja obveznosti študentov. Tako lahko študent na podlagi javno objavljenih vsebin učnih načrtov primerja oziroma preveri vsebine in stopnje znanj določenih veščin. Visokošolski učitelji in sodelavci spodbujajo k sprotnemu delu, sprotnemu preverjanju znanja, s tem pa se študentom omogoča sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Študentje so ob začetku izvajanja predmeta tudi ustno seznanjeni z merili in načini ocenjevanja. Glede na analize pedagoškega dela in evalvacijo študijskega programa se učni načrti ustrezno dopolnjujejo. Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za pridobitev ocene in kreditnih točk pri posameznih učnih enotah študijskega programa ter za napredovanje študentov in njihovo usmeritev v nadaljnji študij, hkrati pa študentom daje povratno informacijo o ravni njihovega usvojenega znanja. Rezultati izpitov se vnesejo v uradno elektronsko evidenco Akademskega informacijskega podsistema (AIPS). Rezultate vnaša izvajalec izpita, ki ima dostop do prijavljenih študentov. Po zaključku vnosa ocen učnih enot posameznega izpita, izvajalec izpita v Službo za študentske zadeve odda podpisan zapisnik o izpitu, ki se trajno hrani in predstavlja uradno evidenco zavoda. Študenti so z oceno izpita seznanjeni takoj po vnosu ob potrditvi le-te s strani izvajalca izpita, na njihovem osebnem AIPS računu, do katerega dostopajo z uporabniškim imenom in geslom. Znanje študenta na izpitu, kolokviju in pri drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja se ocenjuje s pozitivnimi in negativnimi ocenami. Pozitivne ocene so odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6). Negativne ocene so od 1 do 5. Izpitni roki so objavljeni v javno objavljenem študijskem koledarju za posamezno študijsko leto (http://ff.um.si/studenti/urniki). Sezname rednih izpitnih rokov za posamezne učne enote v študijskem letu pripravijo Oddelki, objavi pa jih Služba za študentske zadeve, in sicer najkasneje do 15. novembra za tekoče študijsko leto v informacijskem sistemu AIPS.

Temeljni cilji: Temeljni cilji študijskega programa Anglistika so: -študenti usvojijo poglobljena teoretska in praktična znanja s področja angleškega jezika in književnosti. - študenti pridobijo sposobnost prepoznavanja različnih kulture in književnosti angleško govorečih narodov, - študenti razvijejo splošne intelektualne sposobnosti, s pomočjo katerih se bodo lahko v času zaposlitve prilagajali spreminjajočim se profesionalnim okoljem, še posebej sposobnost za kritični premislek (refleksijo) lastne prakse, - študenti so usposobljeni za razumevanje širšega konteksta svoje bodoče profesionalne prakse, še posebej šole in širše skupnosti, - študenti dosežejo usposobljenost za samostojni študij in samovrednotenje, ki sta pogoj za njihov profesionalni razvoj po končanem študiju oz. po vstopu v poklic. Glavni cilji študijske smeri Poučevanje angleščine so: - študenti pridobijo sposobnost poučevanja angleščine, ki izhaja iz najnovejših spoznanj jezikoslovnih in pedagoško-psihološko-didaktičnih ved o usvajanju in učenju tujega jezika ter pridobijo pedagoški način razmišljanja, - študenti se na način postopnega in nadzorovanega uvajanja v pedagoško prakso usposobijo za poučevanje angleščine in pedagoško delo v razredu, - študenti pridobijo jezikovno usposobljenost na takšni stopnji, da bodo lahko postali dobri modeli za učinkovito komuniciranje v angleškem jeziku pri poučevanju.

Ob zaključku študija na študijskem programu Anglistika študent pridobi naslednje splošne kompetence: - zmožnost ustvarjalnega in neodvisnega delovanja v stroki; - sposobnost strokovno argumentiranega predstavljanja spoznanj in stališč v različnih strokovnih in javnih kontekstih; - zmožnost samostojnega iskanja, interpretiranja in uporabe novih virov znanja; - zmožnost kritičnega branja virov, - usposobljenost za kvantitativne, kvalitativne, opisne in inferenčne pristope v raziskovanju, - zmožnost medkulturne komunikacije, - zmožnost učinkovitega komuniciranja v različnih družbenih situacijah, - zmožnost načrtovanja, spremljanja in kritičnega vrednotenja lastnega profesionalnega razvoja, - sposobnost načrtovanja, izvajanja in vrednotenja dolgoročnih in kratkoročnih ciljev svojega dela, - sposobnost uporabe sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije pri delu, - razumevanje pomena raziskovalnega dela za uporabo v praksi, - razumevanje (filozofske, sociološke, moralno-etične) razsežnosti izobraževanja v svojem profesionalnem okolju in družbi. Utemeljitev: Pridobljene kompetence omogočajo diplomantom lažji vstop na trg dela, saj gre za splošne oz. prenosljive kompetence, ki so uporabne tudi zunaj ozke jezikoslovne, literarnoteoretske oz. (v primeru smeri Poučevanje angleščine) pedagoške stroke. Med njimi so tudi t. i. mehke spretnosti, ki pri poklicih, pri katerih se dela z ljudmi, vse bolj pridobivajo na pomenu.

Ob zaključku študija na smeri Poučevanje angleščine študent pridobi naslednje predmetnospecifične kompetence: - razumevanje pojavov in zakonitosti na področju angleškega jezika in izkazovanje načinov mišljenja in ravnanja, ki so značilni za predmet z vidika potreb poučevanja angleškega jezika, - poznavanje in razumevanje načel in zakonitosti poučevanja angleščine v skladu s sodobnimi pedagoškimi, psihološkimi in didaktičnimi spoznanji ter njihova uporaba pri načrtovanju in izvajanju pedagoških aktivnosti, - znanje angleščine, prilagojeno za namen poučevanja tujega jezika v šoli (predmetno pedagoško znanje), - poznavanje književnosti v angleščini za potrebe poučevanja angleškega jezika na različnih nivojih poučevanja, - poznavanje procesov usvajanja drugega oz. tujega jezika, - poznavanje ustrezne terminologije za poučevanje angleškega jezika v šoli (classroom English), - poznavanje veljavnih učnih načrtov za poučevanje angleščine v osnovni in srednji šoli ter njihove uporabe pri načrtovanju in izvajanju pedagoškega dela, - poznavanje načrtovanje učne enote (posamezne ure in večje sklope) na osnovi letnega načrta, - sposobnost priprave različnih učnih aktivnosti in pripomočkov za poučevanje za dosego želenih učnih ciljev, - zmožnost povezovanja jezikovnega učenja z učenjem določene vsebine (t.i. na vsebini zasnovano poučevanje in učenje angleščine), - zmožnost učinkovite uporabe učnih gradiv in sredstev za poučevanje ter samostojne izdelave gradiva za tujejezikovno poučevanje in učenje (npr. jezikovne vaje), - zmožnost načrtovanja in izvajanja razredne aktivnosti na način, ki razvija in spodbuja multikulturno zavest in mednarodno sodelovanje. - sposobnost učinkovite komunikacije z učenci in učenkami ter vzpostavljanja vzpodbudnega učnega okolja; - sposobnost prilagajanja pouka kognitivni, socialni in emocionalni zrelosti učenk in učencev; - sposobnost načrtovanja, izvajanja in vrednotenja učnega procesa; - sposobnost uporabe sodobnih načel, metod in tehnik preverjanja in ocenjevanja znanja; - sposobnost uporabe sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije pri poučevanju in pedagoškem delu; - sposobnost učinkovitega vodenja razreda; - sposobnost timskega povezovanja s sodelavci in širšim okoljem; - sposobnost učinkovitega komuniciranja s starši; - sposobnost kritične refleksije lastne pedagoške prakse in načrtovanja profesionalnega razvoja; - sposobnost etične refleksije; - sposobnost vzpostavljanja inkluzivne šolske klime. Utemeljitev: Predmetnospecifične kompetence zagotavljajo usposobljenost kandidatov za kvalitetno samostojno delo na področju poučevanja angleščine (smer Poučevanje angleščine) oz. angleških študij (smer Anglistika), hkrati pa ga pripravljajo za možnost nadaljevanja na doktorskem študijskem programu. Predmetnospecifične kompetence so definirane na podlagi celotnega programa v učnih načrtih predmetov kot prenesljive/ključne spretnosti, ki razvijajo specializiran profil diplomantov za opravljanje strokovnih del in hkrati za razvijanje teoretskih znanj s področja angleških študij.

V študijski program Anglistika se lahko vpiše, kdor je zaključil: 1. Študijski program prve stopnje 0231 Usvajanje jezikov - tuji oz. drugi jeziki; področje angleščine. 2. Študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij: kategorije 0231 Usvajanje jezikov (prevajalstvo) s področja angleškega jezika, 02 umetnost in humanistika in 03 družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 12 ECTS, in ustrezno število ECTS na drugi polovički dvopredmetnega študija, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Funkcionalna pismenost v angleščini (3 ECTS), Angleški jezik – oblikoslovje (3 ECTS), Angleška književnost do obdobja razsvetljenstva (6 ECTS). 3. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: kategorije 02 umetnost in humanistika in 03 družbene vede, novinarstvi in informacijska znanost., če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 12 ECTS, in ustrezno število ECTS na drugi polovički dvopredmetnega študija, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Funkcionalna pismenost v angleščini (3 ECTS), Angleški jezik – oblikoslovje (3 ECTS), Angleška književnost do obdobja razsvetljenstva (6 ECTS). 4. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij – s področja angleškega jezika: kategorije 0231 Usvajanje jezikov (drugih, tujih, znakovnih, prevajalstvo). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 30 ECTS ter ustrezno število ECTS na drugi polovički dvopredmetnega študija, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehode med študijskimi programi, določene z akreditiranim študijskim programom. 5. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: kategorije 02 umetnost in humanistika in 03 družbene vede, novinarstvi in informacijska znanost. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 10–20 ECTS ter ustrezno število ECTS na drugi polovički študijskega programa, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija. 6. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: kategorije 02 umetnost in humanistika in 03 družbene vede, novinarstvi in informacijska znanost. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 10–20 ECTS ter ustrezno število ECTS na drugi polovički dvopredmetnega študija, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija.

Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program Anglistika se upošteva: Uspeh pri predhodnem študiju: Povprečna ocena: 70 % Ocena diplomskega dela: 30 % (če ga je predhodni študij predvideval) oziroma Povprečna ocena: 100 % (če predhodni študij diplomskega dela ni predvideval).

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. členom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, in 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se določijo letnik vpisa in manjkajoče študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo študij zaključiti po novem programu. Prehodi so mogoči med študijskimi programi: - ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti v študijski programih Univerze v Mariboru (https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Pravilnik-o-priznavanju-znanj-in-spretnosti-v-studijskih-programih-UM-st.-012-2019-2.pdf) se urejajo postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti, ki jih kandidati pridobijo s formalnim in neformalnim učenjem pred vpisom in med študijem na Univerzi v Mariboru. Postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti se uporabljajo za kandidate, ki se vpisujejo na UM, in za že vpisane študente, ki želijo, da se jim znanja upoštevajo kot del opravljene študijske obveznosti v obstoječem programu.

Študijski program Anglistika – smer Poučevanje angleščine (dvopredmetna pedagoška smer) Študent konča študij, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti dvopredmetne pedagoške smeri in hkrati opravi vse s študijskim programov predpisane obveznosti druge dvopredmetne smeri ali drugega dvopredmetnega študijskega programa in tako skupno zbere najmanj 120 ECTS, in sicer 60 ECTS na dvopredmetni pedagoški študijski smeri Poučevanje angleščine ter 60 ECTS na drugi študijski smeri dvopredmetnega študija ali na drugem dvopredmetnem študijskem programu. Na dvopredmetnih študijskih smereh se lahko zaključno delo pripravi za posamezno smer ali kot skupno magistrsko delo.

mag. angl. in …
magister anglistike in …
magistrica anglistike in …

02 - Umetnost in humanistika

0231 - Usvajanje jezikov (drugih, tujih, znakovnih, prevajalstvo)

6 - Humanistične vede

Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi sedme alineje enajstega odstavka 51. h člena in sedmega odstavka 51. p člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 - odločba US, 64/08, 86/09 in 62/2010 – ZUPJS) v zvezi s 56. členom Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 95/2010) na svoji 25. seji 21. 4. 2011 podelil akreditacijo študijskemu programu druge stopnje Anglistika Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor.

Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent zbrati najmanj 24 ECTS na študijskem programu Anglistika (za obe študijski smeri velja isti pogoj) ter število kreditnih točk, ki ga predvideva druga polovica dvopredmetnega študija. Na smeri Poučevanje angleščine morajo biti za napredovanje v drugi letnik med opravljenimi obveznostmi tudi Didaktika angleščine 1, Didaktika angleščine 2 ter Pedagoški praktikum 1.

Študijski program ne vsebuje posameznih delov.

Diplomant magistrskega študijskega programa 2. stopnje lahko nadaljuje študij na študijskih programih 3. stopnje.

Študijska smer Anglistika ne izobražuje za reguliran poklic, zato se podatki o potrebah po diplomantih tega programa ne zbirajo v uradnih registrih oz. na enem mestu. Poleg tega naj bi UM šele vzpostavljala sistem za redno in sistematično spremljanje zaposljivosti. Konkretnih podatkov o zaposlovanju v gospodarskem in negospodarskem sektorju tako nimamo, ker od leta 2013 (začetek veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela(ZUTD-A)) delodajalci, ki ne sodijo v javni sektor in družb in ki niso v večinski lasti države, Zavoda za zaposlovanje niso več dolžni obveščati o prostih delovnih mestih, ampak je odločitev o objavi prostega delovnega mesta prepuščena njihovi odločitvi. Zavod za zaposlovanje tako nima več podatkov o vseh prostih delovnih mestih v državi, zato je ta statistika nepopolna in se je zato nanjo težko relevantno navezovati. Ne glede na to so diplomanti študijskega programa Anglistika zaradi svojih splošnih in specifičnih kompetenc zaposljivi na različnih področjih. Na ugodne trende zaposljivosti diplomantov ugodno vpliva položaj angleščine v mednarodnem prostoru in splošni komunikaciji, v kateri ima vodilno vlogo. Po podatkih skupne službe FF UM o zaposljivosti in zaposlenosti diplomantov Anglistike (od 2016 do 2020) se diplomanti anglistike zaposlujejo na področjih vizualne umetnosti, za poučevanje poklicno-specifičnih predmetov in vsebin in za poučevanje tujih jezikov v neformalnem izobraževanju. Po podatkih, ki so na razpolago, je večina zaposlenih diplomantov Anglistike dobila službo na področju izobraževanja.

Predmeti na študijski smeri Anglistika istoimenskega študijskega programa so med sabo ustrezno horizontalno in vertikalno povezani. Ker gre za nepedagoško študijsko smer, ki je primarno namenjena razširitvi in poglobitvi znanj s področij angleškega jezikoslovja in književnosti v angleščini, večina predmetov pokriva eno ali drugo osrednje študijsko področje. S področja angleškega jezika so tako predmeti Modalnost v angleščini, Teorija jezika, Multimodalna diskurzivna analiza, Angleška pragmatika, Psiholingvistika z uvodom v dvojezičnost ter Diskurzna analiza v izobraževanju, študenti pa si med jezikoslovnimi predmeti lahko izberejo ena od naslednjih: Korpusi in raziskovalne metode, Sodobno jezikoslovje ali Organizacijsko sporazumevanje v gospodarstvu in družbi. Predmeti s področja književnosti pa so Moderna poezija v angleščini, Izbrani avtorji, Britanska dramatika ter Moderni roman in literarni kritiški pristopi, v izbiro pa sta ponujena Kratka proza v angleščini in Kanadska književnost. Področji jezika in književnosti povezuje predmet Uvod v stilistiko, višanju jezikovne kompetence je namenjen predmet Jezikovno ozaveščanje II, predmet Urejanje in priprava besedila za objavo pa uvede študenta v akademsko pisanje in objavljanje, v zadnjem semestru študija imajo študenti tudi prosto izbirni predmet, študij pa se zaključi s predmetoma Magistrski seminar in Magistrsko delo. Horizontalna povezanost Horizontalna povezanost na študijski smeri anglistika je vidna predvsem v notranji povezanosti jezikoslovnih predmetov ter na drugi strani literarnih predmetov, oboje pa med sabo povezuje predmet s področja stilistike, ki se naslanja tako na že pridobljene praktične jezikovne kot tudi teoretske jezikoslovne kompetence, istočasno pa jezikoslovno znanje spretnosti in kompetence aplicira na izbrana literarna dela. Temu principu se v drugem letniku pridruži še predmet jezikovno ozaveščanje II, ki ohranja oziroma zvišuje študentovo jezikovno zmožnost. urejanje in priprava besedila za objavo študentu poda tehnično znanje in spretnosti, kako posamezne raziskovalne probleme tako s področja jezika kot tudi književnosti oblikuje v ustrezno znanstveno razpravo, jo primerno zaokroži ter oblikuje v članek, ki ga uredi skladno z zahtevami akademskega pisanja ter pošlje v objavo. predmeta magistrski seminar in magistrsko delo sta namenjena pripravi in pisanju zaključnega dela kot taka seveda povezana tako s predmeti s področja jezika kot tudi književnosti, še najbolj pa s tematiko, ki jo je študent izbral za obravnavo v svojem zaključnem delu. Vertikalna povezanost: Modalnost v angleščini smiselno nadgrajuje študentovo že pridobljeno znanje s področja angleškega oblikoslovja, posebno glagola, in ga pripravi na rabo jezika v multimodalnem in pragmatičnem kontekstu, teorija jezika celostno osmišlja jezikoslovje in v tem smislu predstavlja nadgradnjo vse jezikoslovnim predmetom, ki so jih študenti opravili na prvi stopnji študija, hkrati pa tudi osnovo za jezikoslovne predmete v naslednjem semestru in v naslednjem letniku (Multimodalna diskurzivna analiza, Angleška pragmatika, Psiholingvistika z uvodom v dvojezičnost, Diskurzna analiza v izobraževanju in izbirni predmeti s področja jezika) ter morebitno raziskovalno delo na področju jezikoslovja v okviru magistrskega dela. Obvezni predmeti s področja književnosti so s treh osnovnih literarni žanrski skupin, poezije dramatike in proze (Moderna poezija v angleščini, Izbrani avtorji, Britanska dramatika ter Moderni roman in literarni kritiški pristopi) in se na ta način vertikalno povezujejo navzdol na prvo stopnjo študija, hkrati pa tudi navzgor v predmeta Urejanje in priprava besedila za objavo ter Magistrsko delo, seveda v kolikor študent za svoje zaključno delo izbere temo s področja književnosti. Predmet Izbrani avtorji združi in nadgrajuje študentova literarno teoretska znanja na način, ta uporabi pridobljeno znanje teorijo na primeru del ena samega pomembnega literarnega ustvarjalca, praviloma takšnega, ki ne ustvarja zgolj ena žanra, marveč je njegovo pisanje raznoliko. Ključno vlogo pri povezovanju obeh področij ima predmet Uvod v stilistiko, saj tako vertikalno kot tudi horizontalno povezuje študentova teoretska znanja kot tudi praktične spretnosti z obeh področij študijske smeri, torej jezikoslovja in literarnih ved. Iz predmetnika in pričujočega opisa je torej razvidno, da se študentovo pridobljeno znanje tako s prvostopenjskega študija kot tudi iz predmetov na drugi stopnji smiselno povezuje, pri čemer končno sintezo znanja in kompetenc predstavlja zaključno delo, pripravljeno in izdelano v okviru predmeta magistrsko delo.

Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih izidov so javno objavljenih ter se izvajajo skladno s sprejetim učnim programom, učnimi načrti predmetov ter informacijami o predmetu. Sistem ocenjevanja je urejen skladno s Statutom UM in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM, ki sta javno objavljena: https://www.um.si/o-univerzi/dokumentno-sredisce. Učni izidi so definirani z učnimi načrti. Le-ti so javno objavljeni ter dostopni vsakomur. Dosegljivi so v zbirniku študijskih programov na UM, ki je namenjen kandidatom za vpis (prikazuje se akreditacija za generacijo študentov, ki se bo vpisala v prihodnjem letu) ter na spletnih straneh Filozofske fakultete (Študijski programi | Filozofska fakulteta UM). V vsakem učnem načrtu je definiran način ocenjevanja in preverjanja obveznosti študentov. Tako lahko študent na podlagi javno objavljenih vsebin učnih načrtov primerja oziroma preveri vsebine in stopnje znanj določenih veščin. Visokošolski učitelji in sodelavci spodbujajo k sprotnemu delu, sprotnemu preverjanju znanja, s tem pa se študentom omogoča sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Študentje so ob začetku izvajanja predmeta tudi ustno seznanjeni z merili in načini ocenjevanja. Glede na analize pedagoškega dela in evalvacijo študijskega programa se učni načrti ustrezno dopolnjujejo. Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za pridobitev ocene in kreditnih točk pri posameznih učnih enotah študijskega programa ter za napredovanje študentov in njihovo usmeritev v nadaljnji študij, hkrati pa študentom daje povratno informacijo o ravni njihovega usvojenega znanja. Rezultati izpitov se vnesejo v uradno elektronsko evidenco Akademskega informacijskega podsistema (AIPS). Rezultate vnaša izvajalec izpita, ki ima dostop do prijavljenih študentov. Po zaključku vnosa ocen učnih enot posameznega izpita, izvajalec izpita v Službo za študentske zadeve odda podpisan zapisnik o izpitu, ki se trajno hrani in predstavlja uradno evidenco zavoda. Študenti so z oceno izpita seznanjeni takoj po vnosu ob potrditvi le-te s strani izvajalca izpita, na njihovem osebnem AIPS računu, do katerega dostopajo z uporabniškim imenom in geslom. Znanje študenta na izpitu, kolokviju in pri drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja se ocenjuje s pozitivnimi in negativnimi ocenami. Pozitivne ocene so odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6). Negativne ocene so od 1 do 5. Izpitni roki so objavljeni v javno objavljenem študijskem koledarju za posamezno študijsko leto (http://ff.um.si/studenti/urniki). Sezname rednih izpitnih rokov za posamezne učne enote v študijskem letu pripravijo Oddelki, objavi pa jih Služba za študentske zadeve, in sicer najkasneje do 15. novembra za tekoče študijsko leto v informacijskem sistemu AIPS.

Temeljni cilji: Temeljni cilji študijskega programa Anglistika so: -študenti usvojijo poglobljena teoretska in praktična znanja s področja angleškega jezika in književnosti. - študenti pridobijo sposobnost prepoznavanja različnih kulture in književnosti angleško govorečih narodov, - študenti razvijejo splošne intelektualne sposobnosti, s pomočjo katerih se bodo lahko v času zaposlitve prilagajali spreminjajočim se profesionalnim okoljem, še posebej sposobnost za kritični premislek (refleksijo) lastne prakse, - študenti so usposobljeni za razumevanje širšega konteksta svoje bodoče profesionalne prakse, še posebej šole in širše skupnosti, - študenti dosežejo usposobljenost za samostojni študij in samovrednotenje, ki sta pogoj za njihov profesionalni razvoj po končanem študiju oz. po vstopu v poklic. Glavni cilji študijske smeri Anglistika: - usposobiti študente za uporabo pridobljenih znanj in spretnosti v praksi - pridobljena teoretska podlaga o usposobi študente za abstrakcijo in povezovanje na predhodni študijski stopnji na način, da pridobljene osnove poglobljenih znanj, pridobljenimi v okviru študijske smeri Anglistika, uspešno koristijo na tretji, t. j. doktorski stopnji, če se za to odločijo.študenti z izbirnimi predmeti s področja angleškega jezika in književnosti širijo in poglabljajo možnosti znanja glede na študijski interes.

Ob zaključku študija na študijskem programu Anglistika študent pridobi naslednje splošne kompetence: - zmožnost ustvarjalnega in neodvisnega delovanja v stroki; - sposobnost strokovno argumentiranega predstavljanja spoznanj in stališč v različnih strokovnih in javnih kontekstih; - zmožnost samostojnega iskanja, interpretiranja in uporabe novih virov znanja; - zmožnost kritičnega branja virov, - usposobljenost za kvantitativne, kvalitativne, opisne in inferenčne pristope v raziskovanju, - zmožnost medkulturne komunikacije, - zmožnost učinkovitega komuniciranja v različnih družbenih situacijah, - zmožnost načrtovanja, spremljanja in kritičnega vrednotenja lastnega profesionalnega razvoja, - sposobnost načrtovanja, izvajanja in vrednotenja dolgoročnih in kratkoročnih ciljev svojega dela, - sposobnost uporabe sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije pri delu, - razumevanje pomena raziskovalnega dela za uporabo v praksi, - razumevanje (filozofske, sociološke, moralno-etične) razsežnosti izobraževanja v svojem profesionalnem okolju in družbi. Utemeljitev: Pridobljene kompetence omogočajo diplomantom lažji vstop na trg dela, saj gre za splošne oz. prenosljive kompetence, ki so uporabne tudi zunaj ozke jezikoslovne, literarnoteoretske oz. (v primeru smeri Poučevanje angleščine) pedagoške stroke. Med njimi so tudi t. i. mehke spretnosti, ki pri poklicih, pri katerih se dela z ljudmi, vse bolj pridobivajo na pomenu.

Ob zaključku študija na smeri Anglistika študent pridobi naslednje predmetnospecifične kompetence: - obvladovanje specifičnih raziskovalnih metod s področja jezikoslovja in književnosti, - govorna in pisna zmožnost akademske komunikacije v angleškem jeziku, - obvladovanje pravopisa in pravorečja angleškega jezika na višjih nivojih, - podrobno poznavanje angleškega jezikovnega sistema na vseh ravneh, - sposobnost prenosa teoretičnih opisov angleškega jezika v praktično delo z besedili, - sposobnost ustreznega oblikovanja in uporabe besedil v angleščini v poslovni komunikaciji in v odnosih z javnostjo - uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v komunikaciji in analizi jezikovnih pojavov in besedil v specifičnem družbenem kontekstu in s kontrastivnega vidika, - obvladovanje poglobljenih konceptov teorije jezika, - razumevanje jezikovnih pojavov z vidika sodobnih teoretičnih pristopov, - sposobnost vrednotenja sodobnih književnih pojavov z vidika zgodovinskega književnega razvoja, - sposobnost umeščanja znanja o aktualnih književnih pojavih v kontekst že pridobljenega znanja, - podrobno poznavanje izbranih starejših in modernih tokov književnosti v angleškem jeziku, - iskanje in uporabe angleške znanstvene literature ter kritično presojanje kakovosti dostopnih virov, - poznavanje in razumevanje procesov medjezikovnega ali medkulturnega posredovanja, - obvladovanje okvirne analize in vrednotenja posameznih segmentov slovenske in angleške zgodovine. Utemeljitev: Predmetnospecifične kompetence zagotavljajo usposobljenost kandidatov za kvalitetno samostojno delo na področju poučevanja angleščine (smer Poučevanje angleščine) oz. angleških študij (smer Anglistika), hkrati pa ga pripravljajo za možnost nadaljevanja na doktorskem študijskem programu. Predmetnospecifične kompetence so definirane na podlagi celotnega programa v učnih načrtih predmetov kot prenesljive/ključne spretnosti, ki razvijajo specializiran profil diplomantov za opravljanje strokovnih del in hkrati za razvijanje teoretskih znanj s področja angleških študij.

V študijski program Anglistika se lahko vpiše, kdor je zaključil: 1. Študijski program prve stopnje 0231 Usvajanje jezikov - tuji oz. drugi jeziki; področje angleščine. 2. Študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij: kategorije 0231 Usvajanje jezikov (prevajalstvo) s področja angleškega jezika, 02 umetnost in humanistika in 03 družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 12 ECTS, in ustrezno število ECTS na drugi polovički dvopredmetnega študija, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Funkcionalna pismenost v angleščini (3 ECTS), Angleški jezik – oblikoslovje (3 ECTS), Angleška književnost do obdobja razsvetljenstva (6 ECTS). 3. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: kategorije 02 umetnost in humanistika in 03 družbene vede, novinarstvi in informacijska znanost., če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 12 ECTS, in ustrezno število ECTS na drugi polovički dvopredmetnega študija, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Funkcionalna pismenost v angleščini (3 ECTS), Angleški jezik – oblikoslovje (3 ECTS), Angleška književnost do obdobja razsvetljenstva (6 ECTS). 4. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij – s področja angleškega jezika: kategorije 0231 Usvajanje jezikov (drugih, tujih, znakovnih, prevajalstvo). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 30 ECTS ter ustrezno število ECTS na drugi polovički dvopredmetnega študija, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehode med študijskimi programi, določene z akreditiranim študijskim programom. 5. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: kategorije 02 umetnost in humanistika in 03 družbene vede, novinarstvi in informacijska znanost. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 10–20 ECTS ter ustrezno število ECTS na drugi polovički študijskega programa, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija. 6. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: kategorije 02 umetnost in humanistika in 03 družbene vede, novinarstvi in informacijska znanost. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 10–20 ECTS ter ustrezno število ECTS na drugi polovički dvopredmetnega študija, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija.

Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program Anglistika se upošteva: Uspeh pri predhodnem študiju: Povprečna ocena: 70 % Ocena diplomskega dela: 30 % (če ga je predhodni študij predvideval) oziroma Povprečna ocena: 100 % (če predhodni študij diplomskega dela ni predvideval).

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. členom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, in 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se določijo letnik vpisa in manjkajoče študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo študij zaključiti po novem programu. Prehodi so mogoči med študijskimi programi: - ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti v študijski programih Univerze v Mariboru (https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Pravilnik-o-priznavanju-znanj-in-spretnosti-v-studijskih-programih-UM-st.-012-2019-2.pdf) se urejajo postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti, ki jih kandidati pridobijo s formalnim in neformalnim učenjem pred vpisom in med študijem na Univerzi v Mariboru. Postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti se uporabljajo za kandidate, ki se vpisujejo na UM, in za že vpisane študente, ki želijo, da se jim znanja upoštevajo kot del opravljene študijske obveznosti v obstoječem programu.

Študijski program Anglistika – smer Anglistika (dvopredmetna nepedagoška smer) Študent konča študij, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti dvopredmetne nepedagoške smeri in hkrati opravi vse s študijskim programov predpisane obveznosti druge dvopredmetne smeri ali drugega dvopredmetnega študijskega programa in tako skupno zbere najmanj 120 ECTS, in sicer 60 ECTS na dvopredmetni nepedagoški študijski smeri Anglistika ter 60 ECTS na drugi študijski smeri dvopredmetnega študija ali na drugem dvopredmetnem študijskem programu. Na dvopredmetnih študijskih smereh se lahko zaključno delo pripravi za posamezno smer ali kot skupno magistrsko delo.