mag. geo. in …
magister geografije in …
magistrica geografije in …

03 - Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost

0388 - Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost

5.7 - Ekonomska in družbena geografija

Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi sedme alineje enajstega odstavka 51. h clena in sedmega odstavka 51. p clena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/2012 – UPB7, 40/2012 – ZUJF, 57/2012 – ZPCP-2D in 109/2012) na svoji 65. seji 10. 5. 2013 podelil akreditacijo dvopredmetnemu nepedagoškemu študijskemu programu druge stopnje Geografija Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.

Študent mora za napredovanje v 2. letnik študijskega programa Geografija – smer: Geografija (dvopredmetna nepedagoška smer) najmanj 23 ECTS in število ECTS, ki ga predvideva drugi izbrani program.

Študijski program ne vsebuje posameznih delov.

Diplomant magistrskega študijskega programa 2. stopnje lahko nadaljuje študij na študijskih programih 3. stopnje.

Dvopredmetna nepedagoška smer študijskega programa 2. stopnje Geografija je zasnovana tako, da magistranti pridobijo znanja in sposobnost uporabe sodobnih raziskovalnih metod s podrocja fizicne, družbene in regionalne geografije in imajo široke možnosti delovanja tako na regionalni kot na lokalni ravni. Magistranti so zaradi svojih splošnih in specificnih kompetenc zaposljivi na razlicnih podrocjih. Zaposlitvene možnosti na podrocju negospodarstva so izkazane v ustanovah, kot so: zavodi za varstvo naravne in kulturne dedišcine, zavodi za prostorsko planiranje, statisticni uradi, obcine (oddelki za okolje in prostor ter družbene dejavnosti), razvojne agencije, krajinski parki, podjetja, ki se ukvarjajo s projektnim delom, na podrocju tiskanih in drugih medijev kakor tudi v obliki samozaposlitve. Kakovost ucnih izidov in kompetenc zagotavlja kandidatom zaposljivost v navedenih ustanovah, v zadnjem obdobju pa so vse bolj iskani ustrezno izobraženi kadri, ki se za doloceno obdobje vkljucijo v najrazlicnejše projekte s podrocja prostorskega razvoja. Na podrocju gospodarstva je geografija zelo mocno zastopana v programih turisticnih in potovalnih agencij. Za oblikovanje in izvedbo tovrstnih programov so potrebni ustrezno usposobljeni kadri, in v dokumentih Slovenske turisticne organizacije je izkazana težnja po dvigu kakovosti storitev na tem podrocju. V družbi se danes kaže potreba po izobraženih kadrih na podrocju aktivnega participiranja v družbenem okolju, tako na lokalni kot regionalni in državni ravni, s ciljem zagotavljanja uravnoteženega trajnostnega razvoja v vseh njegovih dimenzijah. Program Geografija je tako odziv na potrebe po izobraženih kadrih v konkretnih geografskih prostorih, ki bodo pripomogli h gospodarskemu in družbenemu razvoju regije in Slovenije. Natancni podatki o zaposlitvah v negospodarskem in gospodarskem sektorju nam niso dostopni, ker UM šele vzpostavlja sistem za redno in sistematicno spremljanje zaposljivosti. Poleg tega je potrebno upoštevati, da je z 12. 4. 2013 pricel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A), ki je ukinil obvezno prijavo prostega delovnega mesta pri Zavodu. V primeru delodajalcev, ki ne sodijo v javni sektor in družb, ki niso v vecinski lasti države, je objava prostega delovnega mesta prepušcena njim samim, Zavoda pa o tem ne obvešcajo, zaradi cesar Zavod nima vec podatkov o vseh prostih delovnih mestih v državi. Na podlagi internega spremljanja zaposlovanja magistrandov skozi aktivnosti Alumni kluba, skozi sodelovanje s Programskim svetom ter skozi permanentna sodelovanja z diplomanti aktualnega programa pa beležimo zaposlitve na vseh izpostavljenih podrocjih – negospodarskem, vkljucujoc izobraževanje, ter gospodarskem.

Na dvopredmetni nepedagoški smeri študijskega programa 2. stopnje Geografija so predmeti horizontalno povezani po semestrih in sicer študenti spoznajo trajnostne koncepte najprej v naravnem in družbenem okolju, nato spoznajo ukrepe za udejanjanje trajnosti na regionalnem nivoju in na koncu imajo prakticno izobraževanje za lastno implementacijo znanja na konkretnih projektih, v katere bodo vkljuceni preko sodelujocih institucij, kot so: Razvojni center narave Poljcane, ZUM-planiranje, nacrtovanje, projektiranje, Zavod poslovna cona Tezno, Mariborska razvojna agencija, Zavod za zdravstveno varstvo, Inštitut za varstvo okolja, Zavod za varovanje narave, Vodnogospodarski biro in druge. Predmetnik ima med obveznimi predmeti ustrezno vertikalno povezavo. Predmeti imajo vertikalno povezavo v spoznavanju koncepta trajnosti ter v umešcanju le tega v naravne in antropogene sisteme, gospodarske sisteme (Geografija gospodarskih sistemov, Geografija turizma in rekreacije) ter nacrtovanje in urejanje prostora (Urejanje prostora, Urbana geografija) - vse z vidika geografske znanosti. Z namenom, da bi študenti doumeli konkretno manifestacijo navedenih vidikov v konkretnem prostoru je vkljucen predmet Regionalnost. Kot primer ukrepov za udejanjanje trajnostnega koncepta mišljenja in delovanja bodo študenti spoznali tudi ekoremediacije (ki so že priznane kot sistem za implementacijo okoljskega, socialnega in gospodarskega razvoja) ter izobraževanje za trajnostni razvoj, ki mora biti stalnica v procesu trajnosti. Ekoremediacije so razumljene kot aplikativna raven geografske znanosti, katere bistvo je doumevanje, razlaganje ter predvidevanje razvoja konkretnega prostora z vidika prepletenosti naravnih in družbenih dejavnikov. Predmet Geografski informacijski sistemi je posvecen uporabi GIS metod v prostorskih analizah. GIS metode so nujno geografovo orodje, ki omogoca analizo in prikaz geografskih informacij v vseh geografskih raziskavah, razumljene so kot sredstvo in ne cilj geografovega raziskovalnega dela. Osnova vertikale je tako namenjena spoznavanju koncepta trajnosti in vkljucenosti le tega na razlicna geografska podrocja, nadaljnje stopnje vertikale so utemeljene v prehodu na izrazito aplikativno raven in sicer preko študija realizacije koncepta trajnosti v geografskem prostoru v nujni kombinaciji z vidiki izobraževanja za trajnostnost. Najvišje stopnje vertikale so usmerjene v prakticno projektno raziskovalno delo v neposrednem geografskem okolju. Vertikalne povezave se torej odražajo v nadgradnji vsebin in ciljev (od naravnogeografskih in družbenogeografskih do regionalnogeografskih in aplikativnogeografskih). Vertikalne povezave se odražajo tudi v metodoloških in pedagoških pristopih, saj se stopnjuje kompetencnost študenta v smislu stopnjevanja njegove samostojnosti, aplikativnosti in prakticnosti njegovega študija in delovanja ter njegove odzivnosti na družbene potrebe.

Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih izidov so javno objavljenih ter se izvajajo skladno s sprejetim učnim programom, učnimi načrti predmetov ter informacijami o predmetu. Sistem ocenjevanja je urejen skladno s Statutom UM in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM, ki sta javno objavljena: https://www.um.si/o-univerzi/dokumentno-sredisce. Učni izidi so definirani z učnimi načrti. Le-ti so javno objavljeni ter dostopni vsakomur. Dosegljivi so v zbirniku študijskih programov na UM, ki je namenjen kandidatom za vpis (prikazuje se akreditacija za generacijo študentov, ki se bo vpisala v prihodnjem letu) ter na spletnih straneh Filozofske fakultete (Študijski programi | Filozofska fakulteta UM). V vsakem učnem načrtu je definiran način ocenjevanja in preverjanja obveznosti študentov. Tako lahko študent na podlagi javno objavljenih vsebin učnih načrtov primerja oziroma preveri vsebine in stopnje znanj določenih veščin. Visokošolski učitelji in sodelavci spodbujajo k sprotnemu delu, sprotnemu preverjanju znanja, s tem pa se študentom omogoča sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Študentje so ob začetku izvajanja predmeta tudi ustno seznanjeni z merili in načini ocenjevanja. Glede na analize pedagoškega dela in evalvacijo študijskega programa se učni načrti ustrezno dopolnjujejo. Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za pridobitev ocene in kreditnih točk pri posameznih učnih enotah študijskega programa ter za napredovanje študentov in njihovo usmeritev v nadaljnji študij, hkrati pa študentom daje povratno informacijo o ravni njihovega usvojenega znanja. Rezultati izpitov se vnesejo v uradno elektronsko evidenco Akademskega informacijskega podsistema (AIPS). Rezultate vnaša izvajalec izpita, ki ima dostop do prijavljenih študentov. Po zaključku vnosa ocen učnih enot posameznega izpita, izvajalec izpita v Službo za študentske zadeve odda podpisan zapisnik o izpitu, ki se trajno hrani in predstavlja uradno evidenco zavoda. Študenti so z oceno izpita seznanjeni takoj po vnosu ob potrditvi le-te s strani izvajalca izpita, na njihovem osebnem AIPS računu, do katerega dostopajo z uporabniškim imenom in geslom. Znanje študenta na izpitu, kolokviju in pri drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja se ocenjuje s pozitivnimi in negativnimi ocenami. Pozitivne ocene so odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6). Negativne ocene so od 1 do 5. Izpitni roki so objavljeni v javno objavljenem študijskem koledarju za posamezno študijsko leto (http://ff.um.si/studenti/urniki). Sezname rednih izpitnih rokov za posamezne učne enote v študijskem letu pripravijo Oddelki, objavi pa jih Služba za študentske zadeve, in sicer najkasneje do 15. novembra za tekoče študijsko leto v informacijskem sistemu AIPS.

- izobraziti kadre, ki bodo ob zakljucku študijskega programa imeli znanja, spretnosti in sposobnosti, ki po mednarodnih standardih veljajo za temeljna s podrocja geografije, - izobraziti kadre, ki bodo usposobljeni za prepoznavanje in analizo aktualnih procesov in razmer na podrocju geografije in za prenos teh spoznanj v dokumente in dejanja, ki so pomembna za razvoj družbe, - izobraziti kadre, ki bodo sposobni kriticno vrednotiti naravnogeografske, socialne, gospodarske in ekološke razmere v pokrajini oz. v geografskem prostoru z vidika trajnostnosti. Nepedagoška smer: - izobraziti kadre, ki bodo ob zakljucku študijskega programa imeli znanja, spretnosti in sposobnosti, ki veljajo za temeljna na podrocju možnosti razvoja geografske regije kot celote v skladu z geografskimi vidiki koncepta trajnosti in bodo v regiji znali prepoznati razvojne probleme, ki izhajajo iz prepletenosti naravnogeografskih in družbenogeografskih prvin regije in jih znali s pravilnimi pristopi sanirati in preprecevati; - izobraziti kadre, ki bodo usposobljeni za prepoznavanje in analizo aktualnih procesov in razmer v konkretnem geografskem prostoru in ki bodo sposobni kriticno vrednotiti naravnogeografske, socialne in gospodarske razmere v pokrajini oz. v geografskem prostoru, z namenom trajnostnega razvoja geografskih regij; - usposobiti kadre za nacrtovanje razvoja lokalnih skupnosti skupaj z javnostjo, upoštevajoc cilje trajnostnega razvoja, ki bodo znali izobraževati ter organizirati izobraževanje javnosti, kar je eden temeljih elementov trajnostnega razvoja lokalnih skupnosti; - izobraziti in usposobiti kadre, ki bodo pri prostorskih analizah znali uporabljati geoinformacijske metode ter tehnologijo. Cilj študijskega programa 2. stopnje Geografija je, da bo vsak študent postal odgovoren posameznik (delujoc na podrocju izobraževanja ali na nepedagoških podrocjih), ki bo s pridobljenim znanjem in kompetencami aktivno pripomogel k trajnostnemu razvoju lokalnega, regionalnega in globalnega geografskega prostora ob upoštevanju kompleksne prepletenosti vseh naravnih in družbenih dejavnikov. Del študija na obeh smereh je tudi obvezna praksa, kjer bodo lahko študentje svoja teoreticna znanja tudi prakticno ovrednotili in udejanjili ter s tem holisticno, kompetentno in konkurencno prehajali na trg delovne sile.

Splošne kompetence študijskega programa 2. stopnje Geografija, ki so skupne obema smerema: - usposobljenost za prenašanje teoreticnih spoznanj v prakso, evalvacijo lastne prakse in snovanje novih teoretskih konceptov, - sposobnost iskanja in ustvarjanja novih virov znanja, - sposobnost uporabe in razvijanja znanstvenih metod, - zmožnost sporazumevanja v stroki in med strokami v domacem in mednarodnem prostoru, - strokovna kriticnost, odgovornost, in iniciativnost, - usposobljenost za vodenje projektov in strokovnih organizacij, - sposobnost vzpostavljanja timskega dela, - sposobnost nacrtovanja in vzdrževanja vseživljenjskega izobraževanja, - sposobnost eticne refleksije ter vzpostavljanja standardov profesionalne etike, - zmožnost razvoja spretnosti razlicnih vrst osebne in medosebne komunikacije (pisne, verbalne, graficne). Študenti na nepedagoški smeri programa pridobijo naslednje dodatne splošne kompetence oziroma ucne izide: - sposobnost aktivnega sodelovanja pri nacrtovanju prostorskega oz. družbenega razvoja, - sposobnost zaznavanja prostorske družbene problematike, njenega saniranja in preprecevanja, - sposobnost prepoznavanja, analize in kriticnega vrednotenja prostorskih družbenih aktualnosti, - sposobnost dela z geografskimi informacijskimi orodji, - sposobnost ucinkovitega interpretiranja prostorskih družbenih realnosti za razlicne javnosti.

Študenti z nepedagoško smerjo programa pridobijo naslednje predmetno specificne kompetence oziroma ucne izide: - razumevanje družbeno-aplikativne vrednosti geografske znanosti v razvoju in varovanju okolja v konkretni geografski regiji, - sposobnost koherentnega obvladovanja in povezovanja geografskega znanja z znanji razlicnih podrocij in aplikacije le-tega v razvoju geografske regije, - sposobnost celovite analize pokrajinotvornih dejavnikov, pojavov in procesov in njihovih medsebojnih zvez, kar je osnova za razumevanje nacel trajnostnega razvoja na nivoju regije, države in planeta ter za odgovorno ravnanje s prostorom, - poznavanje strukture razlicnih tipov pokrajin ter aplikacija osvojenih znanj v možnosti razvoja geografske regije in varovanje njenega okolja, - poznavanje pomena izobraževanja javnosti za skladen regionalni razvoj geografskih regij, - obvladanje geografskih razsežnosti varovanja okolja, - obvladovanje pomena zavarovanih obmocij in ekološko pomembnih obmocij kot potencial a za razvoj geografske regije, - obvladanje sodelovanja z javnostjo pri nacrtovanju razvoja na lokalni in regionalni ravni, - sposobnost sodelovanja pri izdelavi regionalnih razvojnih aktov in preprecevanja okoljskih problemov v konkretni geografski regiji.

Na študijski program 2. stopnje Geografija se lahko vpiše, kdor je zakljucil: 1. Študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih podrocij: 0388 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, 0114 Izobraževanje uciteljev s predmetno specializacijo, 0314 Sociologija in študiji kultur (družbena geografija), 0532 Geoznanosti (fizicna geografija). 2. Študijski program prve stopnje z vseh drugih strokovnih podrocij, ce je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 30 ECTS, in ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Geomorfologija – 4 ECTS, Klimatogeografija – 5 ECTS, Geografija prebivalstva – 5 ECTS, Ekonomska geografija – 6 ECTS, Geografija slovenskih pokrajin – 4 ECTS, Kartografija – 3 ECTS in GIS – 3 ECTS. 3. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih podrocij: : 0388 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, 0114 Izobraževanje uciteljev s predmetno specializacijo, 0314 Sociologija in študiji kultur (družbena geografija), 0532 Geoznanosti (fizicna geografija). 4. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z vseh drugih strokovnih podrocij, ce je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 30 ECTS, in ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Geomorfologija – 4 ECTS, Klimatogeografija – 5 ECTS, Geografija prebivalstva – 5 ECTS, Ekonomska geografija – 6 ECTS, Geografija slovenskih pokrajin – 4 ECTS, Kartografija – 3 ECTS in GIS – 3 ECTS. 5. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih podrocij: 0388 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, 0114 Izobraževanje uciteljev s predmetno specializacijo, 0314 Sociologija in študiji kultur (družbena geografija), 0532 Geoznanosti (fizicna geografija). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 30 ECTS ter ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, ce s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehode med študijskimi programi, dolocene z akreditiranim študijskim programom. 6. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z vseh drugih strokovnih podrocij. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 10 ECTS, ter ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija. 7. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih podrocij: 0388 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, 0114 Izobraževanje uciteljev s predmetno specializacijo, 0314 Sociologija in študiji kultur (družbena geografija), 0532 Geoznanosti (fizicna geografija). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 30 ECTS, ter ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, ce s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehode med študijskimi programi, dolocene z akreditiranim študijskim programom. 8. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z vseh drugih strokovnih podrocij. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 10 ECTS, ter ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija.

Pri izbiri kandidatov za vpis na študijski program 2. stopnje Geografija se upošteva: Uspeh pri predhodnem študiju: Povprecna ocena: 70 % Ocena diplomskega dela: 30 % (ce ga je predhodni študij predvideval) oziroma Povprecna ocena: 100 % (ce predhodni študij diplomskega dela ni predvideval)

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. clenom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se dolocijo letnik vpisa in manjkajoce študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, ce želijo študij zakljuciti po novem programu. Prehodi so mogoci med študijskimi programi: - ki ob zakljucku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti v študijski programih Univerze v Mariboru (https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Pravilnik-o-priznavanju-znanj-in-spretnosti-v-studijskih-programih-UM-st.-012-2019-2.pdf) se urejajo postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti, ki jih kandidati pridobijo s formalnim in neformalnim učenjem pred vpisom in med študijem na Univerzi v Mariboru. Postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti se uporabljajo za kandidate, ki se vpisujejo na UM, in za že vpisane študente, ki želijo, da se jim znanja upoštevajo kot del opravljene študijske obveznosti v obstoječem programu.

Študent zaključi študijski program 2. stopnje Geografija, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti na izbrani smeri na obeh delih dvopredmetnega študija, predstavi in uspešno zagovarja magistrsko nalogo ter tako skupno zbere najmanj 120 ECTS (60 ECTS na enem in 60 ECTS na drugem delu dvopredmetnega študija). Na dvopredmetnem študiju se lahko zaključno delo pripravi za posamezno polovico študija ali kot skupno magistrsko delo.

mag. prof. geog. in …
magister profesor geografije in …
magistrica profesorica geografije in …

01 - Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev

0114 - Izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo

5.3 - Izobraževanje

Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi 51. h, in drugim odstavkom 23. člena Zakona o visokem šolstvu ZviS-G (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 – Odl. US: U-I-370/06-20, 64/2008, 86/09), 2. člena Pravil o delu Senata za akreditacijo in 2. člena Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 101/04) na svoji 4. seji 17. 6. 2010 podelil akreditacijo dvopredmetnemu pedagoškemu študijskemu programu druge stopnje Geografija Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor.

Študent mora za napredovanje v 2. letnik študijskega programa Geografija – smer: Geografija (dvopredmetna pedagoška smer) zbrati najmanj 23 ECTS in število ECTS, ki ga predvideva drugi izbrani program.

Študijski program ne vsebuje posameznih delov.

Diplomant magistrskega študijskega programa 2. stopnje lahko nadaljuje študij na študijskih programih 3. stopnje.

Dvopredmetna pedagoška smer študijskega programa 2. stopnje Geografija je zasnovana tako, da študenti nadgradijo znanja s podrocja fizicne in družbene geografije, ki so jih pridobili na univerzitetnem dvopredmetnem študijskem programu prve stopnje Geografija, z regionalno geografijo svetovnih regij ter s predmeti, ki so vezani na didakticno transformacijo in aplikacijo geografskih znanj vseh podrocij geografije za namene izobraževanja. Zaradi pridobljenih splošnih in specificnih kompetenc so magistrandi tega programa zaposljivi na razlicnih podrocjih. Zaposlitvene možnosti so prvenstveno usmerjene na podrocje vzgoje in izobraževanja (osnovne in srednje šole) ter vseživljenjskega ucenja (izobraževanje odraslih). Prav tako se zaposlitvene možnosti izkazujejo na podrocju negospodarstva (zavodi za varstvo naravne in kulturne dedišcine, obcine - oddelki za okolje in prostor ter družbene dejavnosti, muzeji, krajinski in doživljajsko izobraževalni parki, turisticni uradi, knjižnice - domoznanski oddelki, na podrocju tiskanih in drugih medijev, zavodi za prostorsko nacrtovanje, podjetja in institucije na podrocju okoljevarstva…) ter na podrocju gospodarstva (turisticne in potovalne agencije, podjetja, ki se ukvarjajo z raziskovalnimi in aplikativnimi projekti, samozaposlitev) na lokalnih, regionalnih, nacionalnem in širših prostorskih nivojih. Kakovost ucnih izidov in kompetenc zagotavlja kandidatom zaposljivost v vseh navedenih ustanovah, zlasti pa v teh, ki se v celoti ali deloma usmerjajo na podrocja izobraževanja in osvešcanja razlicnih javnosti oz. ciljnih skupin o okoljskih ali drugih aktualnih družbenih in razvojnih problematikah. Z analizo kadrovskih projekcij Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS, opravljeno v letu 2021, je bilo ugotovljeno, da se bo v casu od 10-15 let upokojilo 45,4 % sedaj zaposlenih uciteljev geografije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport 2021), kar jasno kaže visoke potrebe po geografskih pedagoških kadrih v prihodnosti. Geografija na podlagi navedene analize kadrovskih projekcij sodi med kadrovsko najbolj deficitarne šolske predmete v izpostavljenih casovnih okvirih v prihodnosti. Ucni izidi in kompetence dvopredmetne pedagoške smeri študijskega programa 2. stopnje Geografija neposredno odgovarjajo na programske cilje regionalne politike EU za obdobje 2021-2027, še posebej na cilje, vezane na usmeritev Pametnejša Evropa, Okolju prijaznejša brezogljicna Evropa ter Bolj socialna Evropa. Pri zaposljivosti diplomantov tega študijskega programa je temeljnega pomena dejstvo, da celoten izobraževalni sistem Republike Slovenije za primarni in sekundarni nivo izobraževanja v razlicnih ucnih programih potrebuje ucitelje geografije, tako za obvezne predmete kot za izbirne predmete. Geografija je obvezen ucni predmet v osnovnih šolah ter v vecini srednjih šol, ob tem vsebujejo predmetniki izobraževalnih programov razlicne geografsko utemeljene izbirne predmete, ki jih poucujejo ucitelji geografije. Zaradi navedenega so in bodo magistrandi dvopredmetne pedagoške smeri študijskega programa 2. stopnje Geografija vedno potrebni. Nenazadnje se kot zaposlitvena priložnost navedenim magistrandom ponuja tudi dinamicna ponudba študijskih programov terciarne ravni, tako na podrocju geografije kot drugih prostorskih in okoljevarstvenih ved.

Ucne vsebine v študijskem programu 2. stopnje Geografija so medsebojno ustrezno povezane, tako horizontalno znotraj posameznega letnika, kot tudi vertikalno po posameznih predmetih in semestrih oz. letnikih. Horizontalna povezanost študijskih predmetov dvopredmetne pedagoške smeri študijskega programa 2. stopnje Geografija se kaže tako v strukturi obveznih pedagoško-didakticno-psiholoških predmetov v povezavi z izbirnimi predmeti kot tudi korelaciji med obcim (Didaktika, Psihologija, itd.) in konkretnim (npr. IKT pri pouku geografije, Didaktika geografije 1, itd.). Tretjo vrsto povezav tvori prenos teoreticnih znanj v prakso: Interdisciplinarna pedagoška praksa ter geografska Pedagoški praktikum 1 (osnovna šola) in Pedagoški praktikum 2 (srednja šola). Vertikalna povezanost poteka med izbirnimi predmeti (2. in 4. semester) tako, da je omogoceno nadgrajevanje specificnih znanj obveznih študijskih predmetov (1. in 3. semester) iz vseh treh sklopov: Didaktike geografije (npr. Šola v naravi), z geografskega podrocja (npr. Terensko delo v fizicni geografiji, Globalizacija) ali pedagoško-didakticno-psihološkega podrocja (npr. Avtenticne oblike preverjanja in ocenjevanja znanja, Disciplina v sodobni šoli).

Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih izidov so javno objavljenih ter se izvajajo skladno s sprejetim učnim programom, učnimi načrti predmetov ter informacijami o predmetu. Sistem ocenjevanja je urejen skladno s Statutom UM in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM, ki sta javno objavljena: https://www.um.si/o-univerzi/dokumentno-sredisce. Učni izidi so definirani z učnimi načrti. Le-ti so javno objavljeni ter dostopni vsakomur. Dosegljivi so v zbirniku študijskih programov na UM, ki je namenjen kandidatom za vpis (prikazuje se akreditacija za generacijo študentov, ki se bo vpisala v prihodnjem letu) ter na spletnih straneh Filozofske fakultete (Študijski programi | Filozofska fakulteta UM). V vsakem učnem načrtu je definiran način ocenjevanja in preverjanja obveznosti študentov. Tako lahko študent na podlagi javno objavljenih vsebin učnih načrtov primerja oziroma preveri vsebine in stopnje znanj določenih veščin. Visokošolski učitelji in sodelavci spodbujajo k sprotnemu delu, sprotnemu preverjanju znanja, s tem pa se študentom omogoča sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Študentje so ob začetku izvajanja predmeta tudi ustno seznanjeni z merili in načini ocenjevanja. Glede na analize pedagoškega dela in evalvacijo študijskega programa se učni načrti ustrezno dopolnjujejo. Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za pridobitev ocene in kreditnih točk pri posameznih učnih enotah študijskega programa ter za napredovanje študentov in njihovo usmeritev v nadaljnji študij, hkrati pa študentom daje povratno informacijo o ravni njihovega usvojenega znanja. Rezultati izpitov se vnesejo v uradno elektronsko evidenco Akademskega informacijskega podsistema (AIPS). Rezultate vnaša izvajalec izpita, ki ima dostop do prijavljenih študentov. Po zaključku vnosa ocen učnih enot posameznega izpita, izvajalec izpita v Službo za študentske zadeve odda podpisan zapisnik o izpitu, ki se trajno hrani in predstavlja uradno evidenco zavoda. Študenti so z oceno izpita seznanjeni takoj po vnosu ob potrditvi le-te s strani izvajalca izpita, na njihovem osebnem AIPS računu, do katerega dostopajo z uporabniškim imenom in geslom. Znanje študenta na izpitu, kolokviju in pri drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja se ocenjuje s pozitivnimi in negativnimi ocenami. Pozitivne ocene so odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6). Negativne ocene so od 1 do 5. Izpitni roki so objavljeni v javno objavljenem študijskem koledarju za posamezno študijsko leto (http://ff.um.si/studenti/urniki). Sezname rednih izpitnih rokov za posamezne učne enote v študijskem letu pripravijo Oddelki, objavi pa jih Služba za študentske zadeve, in sicer najkasneje do 15. novembra za tekoče študijsko leto v informacijskem sistemu AIPS.

- izobraziti kadre, ki bodo ob zakljucku študijskega programa imeli znanja, spretnosti in sposobnosti, ki po mednarodnih standardih veljajo za temeljna s podrocja geografije, - izobraziti kadre, ki bodo usposobljeni za prepoznavanje in analizo aktualnih procesov in razmer na podrocju geografije in za prenos teh spoznanj v dokumente in dejanja, ki so pomembna za razvoj družbe, - izobraziti kadre, ki bodo sposobni kriticno vrednotiti naravnogeografske, socialne, gospodarske in ekološke razmere v pokrajini oz. v geografskem prostoru z vidika trajnostnosti. Pedagoška smer: - izobraziti kadre, ki bodo ob zakljucku študijskega programa imeli znanja, spretnosti in sposobnosti, ki po mednarodnih standardih veljajo za temeljna iz podrocja izobraževanja uciteljev geografije, s cimer bodo usposobljeni za poucevanje geografije na osnovnošolskem in srednješolskem nivoju, - izobraziti kadre, ki bodo usposobljeni za prepoznavanje in analizo aktualnih procesov in razmer na podrocju izobraževanja in za prenos teh spoznanj v dokumente in dejanja, ki so pomembna za razvoj izobraževanja v obcem smislu kot v smislu pouka geografije, - izobraziti kadre, ki bodo sposobni kriticno vrednotiti naravnogeografske, socialne, gospodarske in ekološke razmere v pokrajini oz. v geografskem prostoru, z namenom geografskega prispevka v izobraževanje za trajnostni razvoj. Pedagoška smer: - izobraziti kadre, ki bodo ob zakljucku študijskega programa imeli znanja, spretnosti in sposobnosti, ki po mednarodnih standardih veljajo za temeljna iz podrocja izobraževanja uciteljev geografije, s cimer bodo usposobljeni za poucevanje geografije na osnovnošolskem in srednješolskem nivoju, - izobraziti kadre, ki bodo usposobljeni za prepoznavanje in analizo aktualnih procesov in razmer na podrocju izobraževanja in za prenos teh spoznanj v dokumente in dejanja, ki so pomembna za razvoj izobraževanja v obcem smislu kot v smislu pouka geografije, - izobraziti kadre, ki bodo sposobni kriticno vrednotiti naravnogeografske, socialne, gospodarske in ekološke razmere v pokrajini oz. v geografskem prostoru, z namenom geografskega prispevka v izobraževanje za trajnostni razvoj. Cilj študijskega programa 2. stopnje Geografija je, da bo vsak študent postal odgovoren posameznik (delujoc na podrocju izobraževanja ali na nepedagoških podrocjih), ki bo s pridobljenim znanjem in kompetencami aktivno pripomogel k trajnostnemu razvoju lokalnega, regionalnega in globalnega geografskega prostora ob upoštevanju kompleksne prepletenosti vseh naravnih in družbenih dejavnikov. Del študija na obeh smereh je tudi obvezna praksa, kjer bodo lahko študentje svoja teoreticna znanja tudi prakticno ovrednotili in udejanjili ter s tem holisticno, kompetentno in konkurencno prehajali na trg delovne sile.

Splošne kompetence študijskega programa 2. stopnje Geografija, ki so skupne obema smerema: - usposobljenost za prenašanje teoreticnih spoznanj v prakso, evalvacijo lastne prakse in snovanje novih teoretskih konceptov, - sposobnost iskanja in ustvarjanja novih virov znanja, - sposobnost uporabe in razvijanja znanstvenih metod, - zmožnost sporazumevanja v stroki in med strokami v domacem in mednarodnem prostoru, - strokovna kriticnost, odgovornost, in iniciativnost, - usposobljenost za vodenje projektov in strokovnih organizacij, - sposobnost vzpostavljanja timskega dela, - sposobnost nacrtovanja in vzdrževanja vseživljenjskega izobraževanja, - sposobnost eticne refleksije ter vzpostavljanja standardov profesionalne etike, - zmožnost razvoja spretnosti razlicnih vrst osebne in medosebne komunikacije (pisne, verbalne, graficne). Študenti na pedagoški smeri programa pridobijo naslednje dodatne splošne kompetence oziroma ucne izide: - sposobnost raziskovalnega pristopa in usmerjenosti v reševanje problemov ter odgovornega usmerjanje lastnega profesionalnega razvoja v procesu vse življenjskega ucenja, - sposobnost ucinkovite komunikacije in sposobnost uporabe razlicnih strategij reševanja medosebnih konfliktov, - zmožnost vzpostavljanja vzpodbudnega sodelovalnega okolja z razlicnimi deležniki, - sposobnost prilagajanja izobraževalnega procesa kognitivni, socialni in emocionalni zrelosti udeležencev, - sposobnost ucinkovitega vodenja, - sposobnost nacrtovanja, izvajanja in vrednotenja ucnega oz. delovnega procesa, - sposobnost uporabe sodobnih nacel, metod in tehnik izobraževalnega dela, vkljucujoc (samo) evalvacijske vidike, - sposobnost uporabe sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije pri izobraževanju in delu.

Študenti s pedagoško smerjo programa pridobijo naslednje predmetno specificne kompetence oziroma ucne izide: - sposobnost ucinkovite komunikacije z ucenci ter vzpostavljanja vzpodbudnega ucnega okolja; - sposobnost prilagajanja pouka kognitivni, socialni in emocionalni zrelosti ucencev; - sposobnost nacrtovanja, izvajanja in vrednotenja ucnega procesa na osnovnošolskem in srednješolskem nivoju; - sposobnost uporabe sodobnih nacel, metod in tehnik preverjanja in ocenjevanja znanja; - sposobnost uporabe sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije pri poucevanju in pedagoškem delu; - sposobnost ucinkovitega vodenja razreda; - sposobnost timskega povezovanja s sodelavci in širšim okoljem; - sposobnost ucinkovitega komuniciranja s starši; - sposobnost kriticne refleksije lastne pedagoške prakse in nacrtovanja profesionalnega razvoja; - sposobnost eticne refleksije v procesu vzgoje in izobraževanja; - sposobnost vzpostavljanja inkluzivne šolske klime; - sposobnost obvladanja geografskega znanja, sposobnost povezovanja znanja razlicnih podrocij in aplikacije le-tega v vzgojno izobraževalni proces; - obvladanje geografskih raziskovalnih metod in prostorskih procesov, potrebnih za suvereno poucevanje geografije; - sposobnost kompleksne analize pokrajinotvornih dejavnikov in njihovih medsebojnih zvez; - poznavanje strukture razlicnih tipov pokrajin ter aplikacija osvojenih znanj v izobraževalno prakso; - sposobnost analize naravno in družbeno geografskih pojavov in procesov, ki je osnova za razumevanje nacel trajnostnega razvoja na nivoju regije, države in planeta ter odgovornega ravnanja s prostorom; - sposobnost oblikovanja spodbudnega ucnega okolja za poucevanje in ucenje geografije; - sposobnost prilagajanja ucnega nacrta za pouk geografije specificnemu izobraževalnemu kontekstu in ucnim potrebam ter zmožnostim ucencev; - usposobljenost za opravljanje ucno svetovalnega dela pri pouku geografije; - sposobnost vrednotenja ucnih gradiv in pripomockov za pouk geografije; - usposobljenost za prenašanje teoreticnih spoznanj v prakso in snovanje novih teoretskih predmetno didakticnih konceptov; - sposobnost izdelave geografskih ucnih gradiv in preprostih ucnih ponazoril za pouk geografije; - sposobnost predvidevanja novih izobraževalnih potreb v trajnostno naravnani družbi in uvajanja novih rešitev za zadovoljevanje teh potreb v okviru pouka geografije; - sposobnost uvajanja novosti v geografski pouk ter razvijati kakovosti izobraževanja; - sposobnost organizacije, izvedbe in evalvacije geografskih ekskurzij in terenskega dela; - sposobnost uporabe ucne dokumentacije: ucni nacrti za pouk geografije v razlicnih tipih šol in izbirne obvezne predmete v katerih lahko poucujejo ucitelji geografije ter ustrezne kataloge vzgojno izobraževalnih ciljev; - sposobnost apliciranja koncepta inkluzivne vzgoje in izobraževanja pri pouku geografije; - sposobnost za sodelovanje pri posodabljanju in razvijanju šolskih kurikulumov ter vkljucevanje v razvojno raziskovalne dejavnosti, ki se organizirajo na šolski, lokalni, državni mednarodni ravni; - sposobnost za nove naloge na šoli in sodelovanja s socialnimi partnerji.

Na študijski program 2. stopnje Geografija se lahko vpiše, kdor je zakljucil: 1. Študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih podrocij: 0388 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, 0114 Izobraževanje uciteljev s predmetno specializacijo, 0314 Sociologija in študiji kultur (družbena geografija), 0532 Geoznanosti (fizicna geografija). 2. Študijski program prve stopnje z vseh drugih strokovnih podrocij, ce je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 30 ECTS, in ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Geomorfologija – 4 ECTS, Klimatogeografija – 5 ECTS, Geografija prebivalstva – 5 ECTS, Ekonomska geografija – 6 ECTS, Geografija slovenskih pokrajin – 4 ECTS, Kartografija – 3 ECTS in GIS – 3 ECTS. 3. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih podrocij: : 0388 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, 0114 Izobraževanje uciteljev s predmetno specializacijo, 0314 Sociologija in študiji kultur (družbena geografija), 0532 Geoznanosti (fizicna geografija). 4. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z vseh drugih strokovnih podrocij, ce je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 30 ECTS, in ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Geomorfologija – 4 ECTS, Klimatogeografija – 5 ECTS, Geografija prebivalstva – 5 ECTS, Ekonomska geografija – 6 ECTS, Geografija slovenskih pokrajin – 4 ECTS, Kartografija – 3 ECTS in GIS – 3 ECTS. 5. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih podrocij: 0388 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, 0114 Izobraževanje uciteljev s predmetno specializacijo, 0314 Sociologija in študiji kultur (družbena geografija), 0532 Geoznanosti (fizicna geografija). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 30 ECTS ter ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, ce s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehode med študijskimi programi, dolocene z akreditiranim študijskim programom. 6. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z vseh drugih strokovnih podrocij. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 10 ECTS, ter ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija. 7. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih podrocij: 0388 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, 0114 Izobraževanje uciteljev s predmetno specializacijo, 0314 Sociologija in študiji kultur (družbena geografija), 0532 Geoznanosti (fizicna geografija). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 30 ECTS, ter ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, ce s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehode med študijskimi programi, dolocene z akreditiranim študijskim programom. 8. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z vseh drugih strokovnih podrocij. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 10 ECTS, ter ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija.

Pri izbiri kandidatov za vpis na študijski program 2. stopnje Geografija se upošteva: Uspeh pri predhodnem študiju: Povprecna ocena: 70 % Ocena diplomskega dela: 30 % (ce ga je predhodni študij predvideval) oziroma Povprecna ocena: 100 % (ce predhodni študij diplomskega dela ni predvideval)

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. clenom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se dolocijo letnik vpisa in manjkajoce študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, ce želijo študij zakljuciti po novem programu. Prehodi so mogoci med študijskimi programi: - ki ob zakljucku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti v študijski programih Univerze v Mariboru (https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Pravilnik-o-priznavanju-znanj-in-spretnosti-v-studijskih-programih-UM-st.-012-2019-2.pdf) se urejajo postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti, ki jih kandidati pridobijo s formalnim in neformalnim učenjem pred vpisom in med študijem na Univerzi v Mariboru. Postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti se uporabljajo za kandidate, ki se vpisujejo na UM, in za že vpisane študente, ki želijo, da se jim znanja upoštevajo kot del opravljene študijske obveznosti v obstoječem programu.

Študent zaključi študijski program 2. stopnje Geografija, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti na izbrani smeri na obeh delih dvopredmetnega študija, predstavi in uspešno zagovarja magistrsko nalogo ter tako skupno zbere najmanj 120 ECTS (60 ECTS na enem in 60 ECTS na drugem delu dvopredmetnega študija). Na dvopredmetnem študiju se lahko zaključno delo pripravi za posamezno polovico študija ali kot skupno magistrsko delo.