mag. hung. in …
magister hungaristike in …
magistrica hungaristike in …

02 - Umetnost in humanistika

0231 - Usvajanje jezikov (drugih, tujih, znakovnih, prevajalstvo)

6 - Humanistične vede

Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi sedme alineje enajstega odstavka 51. h clena in sedmega odstavka 51. p clena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno precišceno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 - odlocba US, 64/08, 86/09 in 62/2010 – ZUPJS) v zvezi s 56. clenom Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 95/2010) na svoji 30. seji, dne 9. 5. 2011 podelil akreditacijo dvopredmetnemu pedagoškemu študijskemu programu druge stopnje Madžarski jezik s književnostjo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor.

Za napredovanje v višji letnik morajo študenti zbrati 27 ECTS in število ECTS, ki ga predvideva drugi izbran študij. Kandidat, ki ni opravil vseh študijskih obveznosti, lahko s pisno vlogo zaprosi Komisijo za študijske zadeve za vpis v višji letnik, če je zbral več kot polovico ECTS obveznosti tekočega letnika in predloži opravičljive razloge, opredeljene s Statutom Univerze v Mariboru. Študent mora izpolnjevati zapisane pogoje na obeh delih dvopredmetnega študija. Ponovni vpis odobri Komisija za študijske zadeve Filozofske fakultete Univerze v Mariboru na podlagi študentove prošnje, v kateri mora ta dokazati obstoj utemeljenih razlogov. Pogoji za ponavljanje letnika, podaljšanje statusa študenta so določeni s Statutom UM.

Študijski program 2. stopnje Madžarski jezik s književnostjo nima predvidenih pogojev za dokončanje posameznih delov programa.

Diplomant magistrskega študijskega programa 2. stopnje lahko nadaljuje študij na študijskih programih 3. stopnje.

Študijski program Oddelka za madžarski jezik in književnost FF UM je edina možnost za clane madžarske manjšine v RS, da se do- in podiplomsko izobražujejo v madžarskem jeziku. Znanstveno podrocje – študijskih programov in znanstveno raziskovalnega dela – Oddelka spada med nacionalne vede – hungaristika in se program izvaja kot program materinšcine, ker je to edini nacin, da se v RS zagotovi celotna vertikala – od vrtca do univerze – izobraževanja avtohtone madžarske skupnosti. Nacrtovano število študentov pedagoške smeri je 5. Program Madžarski jezik s književnostjo ponuja pedagoški program, s svojimi izbirnimi predmeti na razlicnih zahtevnostnih stopnjah pa ponuja vkljucitev študentov z drugih fakultet – predvsem Pedagoške fakultete –, ki prihajajo iz dvojezicnega podrocja in bi se radi tudi tam zaposlili. Študenti razrednega pouka in predšolske vzgoje, ki študirajo na Pedagoški fakulteti UM in se zaposlujejo na dvojezicnih šolah in v vrtcih so brez primernega jezikovno-strokovnega znanja in kompetenc iz madžarskega jezika, zato jim program od same ustanovitve ponuja možnost, da bi v okviru izbirnih ali dodatnih predmetov in v casu rednega študija pridobili ustrezno znanje za poucevanje na dvojezicnih šolah in vrtcih. Na podlagi vecletnih izkušenj delovanja na dvojezicnih šolah smo lahko potrebo po tem predvideli in upoštevali že pri pripravi programa. Torej preko univerzitetnega sistema imajo ti študenti možnost vkljucevanja v predmete, ki razvijajo njihove jezikovne in didakticne kompetence v okviru študijskega programa Madžarski jezik s književnostjo. Pouk madžaršcine se izvaja tudi izven dvojezicnega obmocja RS, ker je madžaršcina jezik sosedov in eden izmed jezikov EU, zato je povpraševanje po tem z zadnjih letih naraslo. Na primer v Osnovni šoli bratov Polancicev v Mariboru izvajajo razlicne pouke jezikov, zaprosili so Oddelek za madžarski jezik in književnost, da jim zagotovimo študenta, ki tedensko izvaja 2 uri pouka madžaršcine. V šolskem letu 2022/23 je to izvajal študent 1. letnika magistrskega študija, v študijskem letu 2023/24 izvaja študentka 1. letnika magistrskega študija. Z razširitvijo smeri Hungaristika pa ustvarjamo stimulacijsko okolje za študente, ki imajo slovenšcino (ali drug jezik) kot materinšcino. Študenti nepedagoške Hungaristike s tem dobijo možnost študija madžarskega jezika, ki je – kot receno – eden izmed uradnih jezikov EU in hkrati jezik sosedov. Oddelek za madžarski jezik in književnost Filozofske fakultete Univerze v Mariboru s tem doda k visokemu šolstvu v RS bogato dodatno ponudbo in to je edini študij madžaršcine kot tujega jezika v RS. Predlagan študijski program druge stopnje Madžarski jezik s književnostjo bo na obeh smereh: Madžarski jezik s književnostjo – dvopredmetna pedagoška smer in Hungaristika – dvopredmetna nepedagoška smer zaradi svoje specificnosti omogocil bodocim diplomantom, da bodo iskali možnost zaposlitve na že omenjenih podrocjih, torej v šolstvu in tudi drugih podrocjih, kjer se zahteva, oziroma je zaželena diploma iz madžaršcine. Dvopredmetna nepedagoška smer Hungaristika se v celoti prilagaja spremenjenim razmeram na trgu delovne sile. Na tem mestu zato najprej navajamo nekatere vrste prostih delovnih mest, na katera se lahko prijavijo diplomanti hungaristike: visoki uradniki: sekretar, vodstveni poklici v izobraževanju, menedžerji v kulturi in umetnosti; strokovnjaki: vodja projekta, novinarji; drugi strokovni delavci: organizatorji konferenc in dogodkov, organizatorji turisticnih prireditev, organizator kongresov, agent za literaturo, turisticni animator; uradniki: referenti v turisticnih poslovalnih agencijah, referent za organizacijo potovanj; poklici za storitve: galerijski vodnik, muzejski vodnik, turisticni vodnik. Navedeni podatki pa še zdalec ne dajejo popolne slike o dejanskih potrebah po znanju hungarista. Torej na splošno: z magisterijem iz študijskega programa Madžarski jezik s književnostjo se lahko zaposlijo v javnih in zasebnih raziskovalnih inštitutih, knjižnicah, založbah in drugih ustanovah; postanejo samostojni raziskovalci in svetovalci za podrocje madžarske književnosti ali madžarskega jezika. Delujejo lahko kot vodje oddelkov za jezik v turizmu, oglaševanju, podjetjih za stike z javnostjo ali vodijo zasebna podjetja. Torej v porastu je potreba po profilu hungaristika s kompetencami, ki jih izobražuje študijski program. To so visoko specializirani strokovnjaki s podrocij madžarske literarne vede in madžarskega jezikoslovja, zato so njihova znanja in sposobnosti samostojnega znanstvenoraziskovalnega dela, analiziranja, nacrtovanja in interpretiranja pomembna za razvoj inštitucij in ustanov, ki se ukvarjajo s hungaristicno stroko ali s svojim delovanjem segajo tudi na to podrocje. Po vsem omenjenem lahko zakljucimo, da je profil diplomanta, ki ga program ustvari, kljucen za bodoci razvoj hungaristike in izobraževanja uciteljev v materinšcini. Uradne analize zaposljivosti in zaposlenosti diplomantov nimamo, zato jo ne moremo vkljuciti v to akreditacijo. Ampak glede na poznavanje diplomantov Oddelka lahko potrdimo, da so vsi zaposleni v zavodih, kjer je znanje madžaršcine nujno potrebno; na dvojezicnem obmocju v šolstvu, kulturnih inštitucijah, v medijih, v podjetjih, izven dvojezicnega podrocja pa v podjetjih, ki poslovno sodelujejo z Madžarsko.

SMER: HUNGARISTIKA DP, NEPEDAGOŠKA Študent nepedagoške smeri ima v posameznih semestrih obvezne ucne vsebine organizirane v predmete, ki se dopolnjujejo, znanje iz predmetov posameznega semestra pa je podlaga (ne pa pogoj) za uspešno delo pri predmetih v semestrih, ki sledijo. Horizontalne in vertikalne povezave so kompleksne, saj vsak predmet v naslednjem semestru temelji na znanju, pridobljenem v prejšnjih semestrih. To je temeljna lastnost obravnavanega študija, namrec nobene entitete se ne da obravnavati loceno od ostalih. V prvem letniku so samo obvezni predmeti (ni izbirnosti), to so predmeti, ki nadgrajujejo znanje in jezikovne kompetence pridobljene na prvi stopnji študija (Sodobni madžarski jezik 1, 2; Sodobna madžarska književnost 1, 2; Jezikovna kultura; Pristop k teoriji kanona madžarske književnosti; Stilistika madžarskega jezika). V drugem letniku so obvezni predmeti in dva prosto izbirna predmeta. Študent lahko prosto izbirni predmet izbere iz nabora izbirnih predmetov vpisanega študijskega programa (Izbirni predmet: Jezik in Izbirni predmet: Književnost), iz ponudbe drugih študijskih programov Filozofske fakultete, iz ponudbe drugih fakultet Univerze v Mariboru ali iz ponudbe drugih univerz. Obvezni predmeti predstavljajo posebna, specificna poglavja iz jezika, literature in kulture za pridobivanje kompetenc, kar jih usposablja za razlicne zaposlitve tudi na (ne)gospodarskem podrocju (Sodobni madžarski jezik 3; Sodobna madžarska književnost 3; Izbrana poglavja iz madžarskega jezika; Intertekstualnost in referencialnost v sodobni madžarski književnosti). Cetrti semester je namenjen magistrskemu izpitu in magistrskemu delu. Ponujen koncept je premišljen, saj ponuja študentom po eni strani izbirnost ter po drugi strani z obveznimi ucnimi vsebinami zagotavlja uravnovešenost pridobljenih temeljnih znanj iz jezika in književnosti. Z obveznimi predmeti daje predmetnik znanja in kompetence iz jezika, književnosti in kulture, s prosto izbirnimi pa te kompetence širi in poglablja. V prvem letniku se obvezni predmeti tematsko povezujejo z obveznimi – jezikovnimi, kulturološkimi in literarnimi – predmeti v višjih letnikih. Študent poglablja svoje kompetence in dobiva vpogled v osnove študija jezika in kulturnih vsebin. Z intenzivnimi jezikovnimi vajami pridobiva jezikovna znanja. S tem je postavljena nadgradnja jezika in kulturnozgodovinskih vsebin za višji letnik. Pri predmetih Sodobni madžarski jezik in Sodobna madžarska književnost 1, 2, 3, ki so obvezni predmeti v dveh letnikih, in eksplicitno ter implicitno vertikalno povezujejo štiri semestre, saj študenti ves cas študija izpopolnjujejo in poglabljajo svoja jezikovna in literarna znanja. Odpirajo pomemben vidik madžarskega jezika in književnosti in tako omogocajo razumevanje jezikovnih pojavov v sodobnem madžarskem jeziku in sodobni madžarski književnosti, razvijajo jezikovne kompetence strokovnega izrazja ter se poglabljajo v vsebine iz slovensko-madžarskega prevajanja.

Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih izidov so javno objavljenih ter se izvajajo skladno s sprejetim učnim programom, učnimi načrti predmetov ter informacijami o predmetu. Sistem ocenjevanja je urejen skladno s Statutom UM in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM, ki sta javno objavljena: https://www.um.si/o-univerzi/dokumentno-sredisce. Učni izidi so definirani z učnimi načrti. Le-ti so javno objavljeni ter dostopni vsakomur. Dosegljivi so v zbirniku študijskih programov na UM, ki je namenjen kandidatom za vpis (prikazuje se akreditacija za generacijo študentov, ki se bo vpisala v prihodnjem letu) ter na spletnih straneh Filozofske fakultete (Študijski programi | Filozofska fakulteta UM). V vsakem učnem načrtu je definiran način ocenjevanja in preverjanja obveznosti študentov. Tako lahko študent na podlagi javno objavljenih vsebin učnih načrtov primerja oziroma preveri vsebine in stopnje znanj določenih veščin. Visokošolski učitelji in sodelavci spodbujajo k sprotnemu delu, sprotnemu preverjanju znanja, s tem pa se študentom omogoča sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Študentje so ob začetku izvajanja predmeta tudi ustno seznanjeni z merili in načini ocenjevanja. Glede na analize pedagoškega dela in evalvacijo študijskega programa se učni načrti ustrezno dopolnjujejo. Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za pridobitev ocene in kreditnih točk pri posameznih učnih enotah študijskega programa ter za napredovanje študentov in njihovo usmeritev v nadaljnji študij, hkrati pa študentom daje povratno informacijo o ravni njihovega usvojenega znanja. Rezultati izpitov se vnesejo v uradno elektronsko evidenco Akademskega informacijskega podsistema (AIPS). Rezultate vnaša izvajalec izpita, ki ima dostop do prijavljenih študentov. Po zaključku vnosa ocen učnih enot posameznega izpita, izvajalec izpita v Službo za študentske zadeve odda podpisan zapisnik o izpitu, ki se trajno hrani in predstavlja uradno evidenco zavoda. Študenti so z oceno izpita seznanjeni takoj po vnosu ob potrditvi le-te s strani izvajalca izpita, na njihovem osebnem AIPS računu, do katerega dostopajo z uporabniškim imenom in geslom. Znanje študenta na izpitu, kolokviju in pri drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja se ocenjuje s pozitivnimi in negativnimi ocenami. Pozitivne ocene so odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6). Negativne ocene so od 1 do 5. Izpitni roki so objavljeni v javno objavljenem študijskem koledarju za posamezno študijsko leto (http://ff.um.si/studenti/urniki). Sezname rednih izpitnih rokov za posamezne učne enote v študijskem letu pripravijo Oddelki, objavi pa jih Služba za študentske zadeve, in sicer najkasneje do 15. novembra za tekoče študijsko leto v informacijskem sistemu AIPS.

Vloga programa v razvoju države izhaja v prvi vrsti iz same narave hungaristike kot humanisticne vede posebnega nacionalnega pomena (za manjšino) in se kaže kot odgovor na rastoce globalizacijske procese v sodobni družbi: madžaršcina uzavešca kot materni, regionalni uradni jezik in jezik okolja, uzavešca vlogo in pomen madžarskega jezika in književnosti kot temeljnih prvin nacionalne identitete, ter uzavešca vlogo in pomen madžarskega jezika in književnosti v odnosu do drugih nacionalnih jezikov in književnosti v sodobni globalizirani družbi. Družbi omogoca doseganje duhovne in kulturne blaginje ter osmišljeno prenavljanje notranjih in medkulturnih razmerij. Cilj študijskega programa druge stopnje Madžarski jezik s književnostjo, Hungaristika – dvopredmetna nepedagoška smer je, da diplomant poglobi in razširi teoretska in uporabna znanja s podrocja madžarskega jezika, književnosti in kulture madžarskega govornega prostora, kot so opredeljena na nižjih stopnjah tujejezikovnega izobraževanja, z ustrezno izbiro predmetov pa se specializira na podrocju jezikovnih ali literarnih študij. Vsebine predmetov so izbrane tako, da poleg poglabljanja znanj s podrocja madžarskega jezika in književnosti ter kulture madžarskega govornega prostora, ki jih študent pridobi na 1. stopnji, diplomant spozna in razume povezovalne in locevalne tocke v ožjem in širšem prostoru med Slovenijo in Madžarsko ter v Karpatskem bazenu. Mocno je poudarjena regionalna komponenta medjezikovnih in medkulturnih (madžarsko-slovenskih) stikov. Usvojena znanja in spretnosti so lahko temelj za nadaljnji ožje specializiran študij na doktorski stopnji izobraževanja v tujini na študijskem podrocju hungaristika.

Splošne kompetence študijskega programa druge stopnje Madžarski jezik s književnostjo na obeh smereh: Madžarski jezik s književnostjo – dvopredmetna pedagoška smer in Hungaristika – dvopredmetna nepedagoška smer: - logicno, abstraktno, analiticno, sinteticno mišljenje; - reševanje problemov in konfliktov ter ustrezno odzivanje na nove situacije; - kriticno vrednotenje ucinkovitosti drugih in lastne ucinkovitosti; - poznavanje razlicnih virov informacij, samostojno iskanje novih virov znanja na razlicnih podrocjih in njihova ucinkovita uporaba; - kriticno vrednotenje in ustrezna uporaba strokovnih in znanstvenih virov in literature predmetnega podrocja; - uporaba IKT pri strokovnem delu in tudi za potrebe lastnega poklicnega razvoja; - poglabljanje usvojenih znanj in povezovanje z razlicnimi podrocji ter prenos v prakso; - timsko delo ter sodelovanje z razlicnimi poklicnimi in socialnimi partnerji; - odgovorno usmerjanje lastnega poklicnega razvoja v procesu vseživljenjskega ucenja, zlasti poglabljanje tujejezikovnih zmožnosti; - pridobivanje jezikovnega in strokovnega znanja na podlagi študija obstojecih teoreticnih vzorcev; – funkcionalno uporabo znanstvenih metod; – ustvarjalno in kriticno mišljenje, povezovanje dejstev in zakonitosti v nove kombinacije vedenj; – prenos teoreticnega znanja v prakso; – sporazumevanje v stroki in med strokami.

Skupne kompetence, ki jih pridobijo diplomanti obeh smeri so: - poznavanje in razumevanje temeljnih jezikoslovnih vsebin ter prilagoditve ustrezni ciljni skupini; - poznavanje vecbarvnosti in vecplastnosti jezika in razlicnih vidikov njegove rabe; - sposobnost posredovanja znanja o oblikovanju govorjenih in pisanih besedil; - poglobljeno razumevanje literarne produkcije in recepcije v primarno estetskem ter kulturnozgodovinskem in medkulturnem kontekstu oziroma madžarske literature v medkulturnem prostoru; - prepoznavanje in upoštevanje kulturnih razlicnosti ter posledicno spodbujanje lastne kulturne zavesti pri kanonizaciji književnosti; - razumevanje razmerja med literarnimi in drugimi družbenimi sistemi. Predmetnospecificne kompetence študijskega programa druge stopnje Madžarski jezik s književnostjo, Hungaristika – dvopredmetna nepedagoška smer so: - suverena in ustrezna raba tujega jezika - madžaršcine v pisni in ustni obliki na nivoju B2+-C1+; - reševanje jezikovnih problemov in konfliktov v vsakdanjem sporazumevanju; - tvorjenje jezikovno in pragmaticno-slogovno ustreznih ter koherentnih besedil; - tvorjenje izbranih besedilnih vrst v madžaršcini; - razumevanje znacilnosti in položaja posameznih jezikovnih zvrsti madžarskega govornega prostora in povezovanje tega znanje z analizo avtenticnih besedil; - razumevanje slovnicne in leksikalne sistemskosti sodobnega madžarskega jezika ter pomenske, kognitivne, kulturne in medkulturne razsežnosti besedja; - poznavanje tipologije slovnic in kriticna raba slovniških in drugih jezikovnih prirocnikov za madžarski jezik; - poglobljeno in razširjeno poznavanje znacilnosti književnosti od zacetka 20 stoletja do danes oziroma madžarske literature modernizma in postmodernizma; - pregled nad literarno-programskimi in estetskimi koncepti pri kanonizaciji madžarske književnosti; - poseben pogled na ustvarjanje sodobnih literarnih del, hkrati pa vkljucevanje interdisciplinarnega pogleda na literaturo.

V študijski program druge stopnje Madžarski jezik s književnostjo se lahko vpiše, kdor je zakljucil: 1. Študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih podrocij: Književnost in jezikoslovje (0232); 2. Študijski program prve stopnje z drugih strokovnih podrocij: umetnost in humanistika (02) in družbene vede novinarstvo in informacijska znanost (03), ce je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 18 ECTS, in ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Teorija književnosti (3 ECTS), Izbrana poglavja iz madžarske književnosti 19. stoletja (3 ECTS), Interpretacije izbranih del madžarske moderne (3 ECTS), Pravopisna in pravorecna norma v madžaršcini (3 ECTS), Oblikoslovje madžarskega jezika (3 ECTS), Skladnja (3 ECTS). 2. 3.Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih podrocij: Književnost in jezikoslovje (0232). 3. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih podrocij: umetnost in humanistika (02) in družbene vede novinarstvo in informacijska znanost (03), ce je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 18 ECTS, in ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Teorija književnosti (3 ECTS), Izbrana poglavja iz madžarske književnosti 19. stoletja (3 ECTS), Interpretacije izbranih del madžarske moderne (3 ECTS), Pravopisna in pravorecna norma v madžaršcini (3 ECTS), Oblikoslovje madžarskega jezika (3 ECTS), Skladnja (3 ECTS). 5. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih podrocij: Književnost in jezikoslovje (0232).Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 30 ECTS ter ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, ce s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehode med študijskimi programi, dolocene z akreditiranim študijskim programom. 6. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih podrocij: umetnost in humanistika (02) in družbene vede novinarstvo in informacijska znanost (03). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 10–20 ECTS ter ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija. 7. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih podrocij: Književnost in jezikoslovje (0232). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 30 ECTS ter ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, ce s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehode med študijskimi programi, dolocene z akreditiranim študijskim programom. 8. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih podrocij: umetnost in humanistika (02) in družbene vede novinarstvo in informacijska znanost (03). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 10–20 ECTS ter ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija.

Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 2. stopnje Madžarski jezik s književnostjo se upošteva: Uspeh pri predhodnem študiju: Povprecna ocena: 70 % Ocena diplomskega dela: 30 % (ce ga je predhodni študij predvideval) Oziroma Povprecna ocena: 100 % (ce predhodni študij diplomskega dela ni predvideval)

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. clenom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se dolocijo letnik vpisa in manjkajoce študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, ce želijo študij zakljuciti po novem programu. Prehodi so mogoci med študijskimi programi: • ki ob zakljucku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in • med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti v študijski programih Univerze v Mariboru (https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Pravilnik-o-priznavanju-znanj-in-spretnosti-v-studijskih-programih-UM-st.-012-2019-2.pdf) se urejajo postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti, ki jih kandidati pridobijo s formalnim in neformalnim učenjem pred vpisom in med študijem na Univerzi v Mariboru. Postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti se uporabljajo za kandidate, ki se vpisujejo na UM, in za že vpisane študente, ki želijo, da se jim znanja upoštevajo kot del opravljene študijske obveznosti v obstoječem programu.

Študent zaključi dvopredmetni študij, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti na obeh delih dvopredmetnega študija, predstavi in uspešno zagovarja magistrsko nalogo ter opravi magistrski izpit in tako skupno zbere najmanj 120 ECTS (60 ECTS na enem in 60 ECTS na drugem delu dvopredmetnega študija). Na dvopredmetnem študiju se lahko zaključno delo pripravi za posamezno polovico študija ali kot skupno magistrsko delo.

mag. prof. madž. jez. s knjiž. in ...
magister profesor madžarskega jezika s književnostjo in …
magistrica profesorica madžarskega jezika s književnostjo in ...

01 - Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev

0114 - Izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo

5 - Družbene vede

Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi sedme alineje enajstega odstavka 51. h clena in sedmega odstavka 51. p clena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno precišceno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 - odlocba US, 64/08, 86/09 in 62/2010 – ZUPJS) v zvezi s 56. clenom Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 95/2010) na svoji 30. seji, dne 9. 5. 2011 podelil akreditacijo dvopredmetnemu pedagoškemu študijskemu programu druge stopnje Madžarski jezik s književnostjo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor.

Za napredovanje v višji letnik morajo študenti zbrati 27 ECTS in število ECTS, ki ga predvideva drugi izbran študij. Kandidat, ki ni opravil vseh študijskih obveznosti, lahko s pisno vlogo zaprosi Komisijo za študijske zadeve za vpis v višji letnik, če je zbral več kot polovico ECTS obveznosti tekočega letnika in predloži opravičljive razloge, opredeljene s Statutom Univerze v Mariboru. Študent mora izpolnjevati zapisane pogoje na obeh delih dvopredmetnega študija. Ponovni vpis odobri Komisija za študijske zadeve Filozofske fakultete Univerze v Mariboru na podlagi študentove prošnje, v kateri mora ta dokazati obstoj utemeljenih razlogov. Pogoji za ponavljanje letnika, podaljšanje statusa študenta so določeni s Statutom UM.

Študijski program 2. stopnje Madžarski jezik s književnostjo nima predvidenih pogojev za dokončanje posameznih delov programa.

Diplomant magistrskega študijskega programa 2. stopnje lahko nadaljuje študij na študijskih programih 3. stopnje.

Predlagan študijski program druge stopnje Madžarski jezik s književnostjo bo na obeh smereh: Madžarski jezik s književnostjo – dvopredmetna pedagoška smer in Hungaristika – dvopredmetna nepedagoška smer zaradi svoje specificnosti omogocil bodocim diplomantom, da bodo iskali možnost zaposlitve na že omenjenih podrocjih, torej v šolstvu in tudi drugih podrocjih, kjer se zahteva, oziroma je zaželena diploma iz madžaršcine. Dvopredmetna pedagoška smer Madžarski jezik s književnostjo je zasnovan tako, da se odziva na zaposlitvene potrebe izobraževalnih, raziskovalnih, pedagoških, andragoških in drugih ustanov s podrocja madžarskega jezika, madžarske književnosti in didaktike madžarskega jezika in književnosti, obenem pa omogoca tudi zaposlitev na drugih gospodarskih in negospodarskih podrocjih. Dvopredmetna pedagoška smer študijskega programa druge stopnje omogoca diplomantom, da pridobijo temeljne strokovne kompetence na podrocju ucenja in poucevanja madžaršcine kot maternega jezika, s premišljenim izborom izbirnih predmetov in z drugim dvopredmetnim študijem pa pridobijo še vrsto drugih kompetenc, s katerimi sodijo med ekskluzivne kadre. Magistri profesorji drugostopenjskih programov z opravljenim magisterijem so usposobljeni za delovanje v izobraževalnih in raziskovalnih ter pedagoških procesih v osnovnošolskih, srednješolskih in visokošolskih ustanovah, za raziskovanje v raziskovalnih inštitutih, za pripravljanje najrazlicnejših programov, svetovanje in vodenje v razlicnih ustanovah, kot so npr. knjižnice, založbe, mediji. Diplomanti bodo lahko opravljali dela ucitelja/uciteljice madžarskega jezika v javnih in zasebnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah na vseh stopnjah šolanja. Kot nacrtovalci izobraževanja bodo lahko sodelovali v ustanovah za izobraževanje in usposabljanje, prav tako pa bodo lahko delovali na podrocju založništva (razvijanje in izdajanje ucnih gradiv in pripomockov, na podrocju razvijanja ucne programske opreme za ucenje/poucevanje madžarskega jezika). Torej na splošno: z magisterijem iz študijskega programa Madžarski jezik s književnostjo se lahko zaposlijo v javnih in zasebnih raziskovalnih inštitutih, knjižnicah, založbah in drugih ustanovah; postanejo samostojni raziskovalci in svetovalci za podrocje madžarske književnosti ali madžarskega jezika. Delujejo lahko kot vodje oddelkov za jezik v turizmu, oglaševanju, podjetjih za stike z javnostjo ali vodijo zasebna podjetja. Torej v porastu je potreba po profilu hungaristika s kompetencami, ki jih izobražuje študijski program. To so visoko specializirani strokovnjaki s podrocij madžarske literarne vede in madžarskega jezikoslovja, zato so njihova znanja in sposobnosti samostojnega znanstvenoraziskovalnega dela, analiziranja, nacrtovanja in interpretiranja pomembna za razvoj inštitucij in ustanov, ki se ukvarjajo s hungaristicno stroko ali s svojim delovanjem segajo tudi na to podrocje. Po vsem omenjenem lahko zakljucimo, da je profil diplomanta, ki ga program ustvari, kljucen za bodoci razvoj hungaristike in izobraževanja uciteljev v materinšcini. Uradne analize zaposljivosti in zaposlenosti diplomantov nimamo, zato jo ne moremo vkljuciti v to akreditacijo. Ampak glede na poznavanje diplomantov Oddelka lahko potrdimo, da so vsi zaposleni v zavodih, kjer je znanje madžaršcine nujno potrebno; na dvojezicnem obmocju v šolstvu, kulturnih inštitucijah, v medijih, v podjetjih, izven dvojezicnega podrocja pa v podjetjih, ki poslovno sodelujejo z Madžarsko.

SMER: MADŽARSKI JEZIK S KNJIŽEVNOSTJO DP, PEDAGOŠKA Študent ima v vseh štirih semestrih predmete PDP-modula, v okviru katerega so tudi specialnodidakticni predmeti iz madžarskega jezika in književnosti ter pedagoška praksa; pri omenjenih predmetih se specialnodidakticne vsebine horizontalno povezujejo, zaokrožene v celoto in dopolnjene s pedagoško prakso pa dajejo študentu potrebno znanje in prakticno usposobljenost za pedagoško delo. V drugem semestru prvega letnika študent izbere dva izbirna predmeta iz nabora 18 izbirnih pedagoških predmetov, ki je skupen vsem pedagoškim programom. Predmeti se horizontalno povezujejo s specialnodidakticnimi vsebinami prvega letnika v smislu interdisciplinarnega povezovanja vsebin. V prvem letniku ima študent v prvem semestru en obvezni predmet iz jezika, v drugem semestru pa en obvezni predmet iz književnosti. V drugem letniku pa ima oba obvezna predmeta s podrocja jezika in književnosti v tretjem semestru. V tretjem semestru sta tudi dva prosto izbirna predmeta.Študent lahko prosto izbirni predmet izbere iz nabora izbirnih predmetov vpisanega študijskega programa (Izbirni predmet: Jezik in Izbirni predmet: Književnost), iz ponudbe drugih študijskih programov Filozofske fakultete, iz ponudbe drugih fakultet Univerze v Mariboru ali iz ponudbe drugih univerz. Obvezni predmeti iz jezika in izbirni predmeti iz jezika predstavljajo vsebine iz madžarskega jezika, ki so tudi temeljne vsebine pri pouku jezika. Tudi obvezna predmeta iz književnosti se na horizontalni ravni vsebinsko povezujeta s specialnodidakticnimi predmeti iz književnosti. Obvezna predmeta (Pristop k teoriji kanona madžarske književnosti in Intertekstualnost in referencialnost v sodobni madžarski književnosti) na podlagi interpretacije reprezentativnih besedil iz madžarske književnosti, ki so hkrati ucne vsebine pri pouku književnosti, pokažeta na konstantne in dinamicne literarne in estetske pojave v madžarski književnosti. V tretjem semestru študent izbere strokovni predmet, s katerim lahko poglobi in razširi posamezno znanje iz jezika in književnosti; priporocljivo je, da študent izbirni predmet smiselno poveže s temo magistrskega dela. Predmeti so medsebojno vertikalno povezani. Predmetnik je sestavljen iz PDP-modula, 4 obveznih predmetov in dveh izbirnih predmetov, ki so med seboj vertikalno povezani. Študent ima v vseh štirih semestrih predmete PDP-modula, v okviru katerega so tudi specialnodidakticni predmeti iz madžarskega jezika in književnosti ter pedagoška praksa; pri teh predmetih se specialnodidakticne vsebine vertikalno povezujejo, zaokrožene v celoto in dopolnjene s pedagoško prakso pa dajejo študentu potrebno znanje in prakticno usposobljenost za pedagoško delo. Študijski program omogoca vezavo z nepedagoško smerjo. Študent ima v takem primeru še dodatne obveznosti: Podrocje predmetne didaktike: 3. Pedagoški praktikum Madžarski jezik in književnost 1* v obsegu 6 ECTS (3. semester) 4. Pedagoški praktikum Madžarski jezik in književnost 2*4, v obsegu 6 ECTS (4. semester) Študij se zakljuci z magistrskim delom.

Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih izidov so javno objavljenih ter se izvajajo skladno s sprejetim učnim programom, učnimi načrti predmetov ter informacijami o predmetu. Sistem ocenjevanja je urejen skladno s Statutom UM in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM, ki sta javno objavljena: https://www.um.si/o-univerzi/dokumentno-sredisce. Učni izidi so definirani z učnimi načrti. Le-ti so javno objavljeni ter dostopni vsakomur. Dosegljivi so v zbirniku študijskih programov na UM, ki je namenjen kandidatom za vpis (prikazuje se akreditacija za generacijo študentov, ki se bo vpisala v prihodnjem letu) ter na spletnih straneh Filozofske fakultete (Študijski programi | Filozofska fakulteta UM). V vsakem učnem načrtu je definiran način ocenjevanja in preverjanja obveznosti študentov. Tako lahko študent na podlagi javno objavljenih vsebin učnih načrtov primerja oziroma preveri vsebine in stopnje znanj določenih veščin. Visokošolski učitelji in sodelavci spodbujajo k sprotnemu delu, sprotnemu preverjanju znanja, s tem pa se študentom omogoča sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Študentje so ob začetku izvajanja predmeta tudi ustno seznanjeni z merili in načini ocenjevanja. Glede na analize pedagoškega dela in evalvacijo študijskega programa se učni načrti ustrezno dopolnjujejo. Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za pridobitev ocene in kreditnih točk pri posameznih učnih enotah študijskega programa ter za napredovanje študentov in njihovo usmeritev v nadaljnji študij, hkrati pa študentom daje povratno informacijo o ravni njihovega usvojenega znanja. Rezultati izpitov se vnesejo v uradno elektronsko evidenco Akademskega informacijskega podsistema (AIPS). Rezultate vnaša izvajalec izpita, ki ima dostop do prijavljenih študentov. Po zaključku vnosa ocen učnih enot posameznega izpita, izvajalec izpita v Službo za študentske zadeve odda podpisan zapisnik o izpitu, ki se trajno hrani in predstavlja uradno evidenco zavoda. Študenti so z oceno izpita seznanjeni takoj po vnosu ob potrditvi le-te s strani izvajalca izpita, na njihovem osebnem AIPS računu, do katerega dostopajo z uporabniškim imenom in geslom. Znanje študenta na izpitu, kolokviju in pri drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja se ocenjuje s pozitivnimi in negativnimi ocenami. Pozitivne ocene so odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6). Negativne ocene so od 1 do 5. Izpitni roki so objavljeni v javno objavljenem študijskem koledarju za posamezno študijsko leto (http://ff.um.si/studenti/urniki). Sezname rednih izpitnih rokov za posamezne učne enote v študijskem letu pripravijo Oddelki, objavi pa jih Služba za študentske zadeve, in sicer najkasneje do 15. novembra za tekoče študijsko leto v informacijskem sistemu AIPS.

Vloga programa v razvoju države izhaja v prvi vrsti iz same narave hungaristike kot humanisticne vede posebnega nacionalnega pomena (za manjšino) in se kaže kot odgovor na rastoce globalizacijske procese v sodobni družbi: madžaršcina uzavešca kot materni, regionalni uradni jezik in jezik okolja, uzavešca vlogo in pomen madžarskega jezika in književnosti kot temeljnih prvin nacionalne identitete, ter uzavešca vlogo in pomen madžarskega jezika in književnosti v odnosu do drugih nacionalnih jezikov in književnosti v sodobni globalizirani družbi. Družbi omogoca doseganje duhovne in kulturne blaginje ter osmišljeno prenavljanje notranjih in medkulturnih razmerij. Cilj študijskega programa druge stopnje Madžarski jezik s književnostjo, Madžarski jezik s književnostjo – dvopredmetna pedagoška smer je, da diplomant pridobi temeljna teoretska in uporabna znanja s podrocja predmetne didaktike in kot ucnega predmeta madžaršcine kot maternega in kot drugega jezika v osnovni in srednji šoli ter diplomanta usposablja tako za organizacijo in nacrtovanje dela v razredu in obvladovanje medsebojnih komunikacijskih spretnosti kot tudi za dela in naloge zunaj razreda (ucitelj kot razrednik, mentor ali socialni partner). Izbirni predmeti izostrujejo specificna vprašanja sodobnega pouka jezika in književnosti. Usvojena znanja in spretnosti so pogoj za samostojno poklicno delovanje v izobraževalni dejavnosti in hkrati temelj za nadaljnji ožje specializiran študij na doktorski stopnji, predvsem na podrocju madžaršcine, predmetnospecificnih didaktik in/ali primerljivih humanisticnih disciplin.

Splošne kompetence študijskega programa druge stopnje Madžarski jezik s književnostjo na obeh smereh: Madžarski jezik s književnostjo – dvopredmetna pedagoška smer in Hungaristika – dvopredmetna nepedagoška smer: - logicno, abstraktno, analiticno, sinteticno mišljenje; - reševanje problemov in konfliktov ter ustrezno odzivanje na nove situacije; - kriticno vrednotenje ucinkovitosti drugih in lastne ucinkovitosti; - poznavanje razlicnih virov informacij, samostojno iskanje novih virov znanja na razlicnih podrocjih in njihova ucinkovita uporaba; - kriticno vrednotenje in ustrezna uporaba strokovnih in znanstvenih virov in literature predmetnega podrocja; - uporaba IKT pri strokovnem delu in tudi za potrebe lastnega poklicnega razvoja; - poglabljanje usvojenih znanj in povezovanje z razlicnimi podrocji ter prenos v prakso; - timsko delo ter sodelovanje z razlicnimi poklicnimi in socialnimi partnerji; - odgovorno usmerjanje lastnega poklicnega razvoja v procesu vseživljenjskega ucenja, zlasti poglabljanje tujejezikovnih zmožnosti; - pridobivanje jezikovnega in strokovnega znanja na podlagi študija obstojecih teoreticnih vzorcev; – funkcionalno uporabo znanstvenih metod; – ustvarjalno in kriticno mišljenje, povezovanje dejstev in zakonitosti v nove kombinacije vedenj; – prenos teoreticnega znanja v prakso; – sporazumevanje v stroki in med strokami.

Skupne kompetence, ki jih pridobijo diplomanti obeh smeri so: - poznavanje in razumevanje temeljnih jezikoslovnih vsebin ter prilagoditve ustrezni ciljni skupini; - poznavanje vecbarvnosti in vecplastnosti jezika in razlicnih vidikov njegove rabe; - sposobnost posredovanja znanja o oblikovanju govorjenih in pisanih besedil; - poglobljeno razumevanje literarne produkcije in recepcije v primarno estetskem ter kulturnozgodovinskem in medkulturnem kontekstu oziroma madžarske literature v medkulturnem prostoru; - prepoznavanje in upoštevanje kulturnih razlicnosti ter posledicno spodbujanje lastne kulturne zavesti pri kanonizaciji književnosti; - razumevanje razmerja med literarnimi in drugimi družbenimi sistemi. Predmetno-specificne kompetence študijskega programa druge stopnje Madžarski jezik s književnostjo, Madžarski jezik s književnostjo – dvopredmetna pedagoška smer so: - sposobnost ucinkovite komunikacije v madžaršcini z ucenci ter vzpostavljanja vzpodbudnega ucnega okolja; - sposobnost prilagajanja pouka kognitivni, socialni in emocionalni zrelosti ucenk in ucencev; - sposobnost nacrtovanja, izvajanja in vrednotenja ucnega procesa; - sposobnost uporabe sodobnih nacel, metod in tehnik preverjanja in ocenjevanja znanja; - sposobnost uporabe sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije pri poucevanju in pedagoškem delu; - sposobnost ucinkovitega vodenja razreda; - sposobnost timskega povezovanja s sodelavci in širšim okoljem; - sposobnost ucinkovitega komuniciranja s starši; - sposobnost kriticne refleksije lastne pedagoške prakse in nacrtovanja profesionalnega razvoja; - sposobnost eticne refleksije; - sposobnost vzpostavljanja inkluzivne šolske klime; - poglobljeno poznavanje didakticnih, pedagoških in pedagoško psiholoških teoretskih konceptov ter sposobnost njihove aplikacije v praksi; - sposobnost ucinkovitega pedagoškega komuniciranja s posamezniki in skupinami; - poglobljeno razumevanje in kriticno vrednotenje širšega družbenega in ekonomskega okvira vzgojno izobraževalne dejavnosti; - sposobnost uporabe pedagoških teorij pri razreševanju konkretnih delovnih problemov; - sposobnost samostojne organizacija in evalvacije vzgojno-izobraževalnega dela; - razumevanje razvojne zakonitosti posameznika, zlasti kognitivno-psihološke, sociološke in didakticne zakonitosti pridobivanja in ucenja jezika in književnosti; - sposobnost medpodrocnega povezovanje vsebin poucevanja madžaršcine in drugih predmetov; - spodbujanje interaktivnega dela pri vseh oblikah poucevanja.

V študijski program druge stopnje Madžarski jezik s književnostjo se lahko vpiše, kdor je zakljucil: 1. Študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih podrocij: Književnost in jezikoslovje (0232); 2. Študijski program prve stopnje z drugih strokovnih podrocij: umetnost in humanistika (02) in družbene vede novinarstvo in informacijska znanost (03), ce je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 18 ECTS, in ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Teorija književnosti (3 ECTS), Izbrana poglavja iz madžarske književnosti 19. stoletja (3 ECTS), Interpretacije izbranih del madžarske moderne (3 ECTS), Pravopisna in pravorecna norma v madžaršcini (3 ECTS), Oblikoslovje madžarskega jezika (3 ECTS), Skladnja (3 ECTS). 2. 3.Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih podrocij: Književnost in jezikoslovje (0232). 3. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih podrocij: umetnost in humanistika (02) in družbene vede novinarstvo in informacijska znanost (03), ce je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 18 ECTS, in ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Teorija književnosti (3 ECTS), Izbrana poglavja iz madžarske književnosti 19. stoletja (3 ECTS), Interpretacije izbranih del madžarske moderne (3 ECTS), Pravopisna in pravorecna norma v madžaršcini (3 ECTS), Oblikoslovje madžarskega jezika (3 ECTS), Skladnja (3 ECTS). 5. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih podrocij: Književnost in jezikoslovje (0232).Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 30 ECTS ter ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, ce s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehode med študijskimi programi, dolocene z akreditiranim študijskim programom. 6. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih podrocij: umetnost in humanistika (02) in družbene vede novinarstvo in informacijska znanost (03). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 10–20 ECTS ter ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija. 7. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih podrocij: Književnost in jezikoslovje (0232). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 30 ECTS ter ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, ce s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehode med študijskimi programi, dolocene z akreditiranim študijskim programom. 8. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih podrocij: umetnost in humanistika (02) in družbene vede novinarstvo in informacijska znanost (03). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 10–20 ECTS ter ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija.

Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 2. stopnje Madžarski jezik s književnostjo se upošteva: Uspeh pri predhodnem študiju: Povprecna ocena: 70 % Ocena diplomskega dela: 30 % (ce ga je predhodni študij predvideval) Oziroma Povprecna ocena: 100 % (ce predhodni študij diplomskega dela ni predvideval)

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. členom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se določijo letnik vpisa in manjkajoče študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo študij zaključiti po novem programu. Prehodi so mogoči med študijskimi programi: • ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in • med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti v študijski programih Univerze v Mariboru (https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Pravilnik-o-priznavanju-znanj-in-spretnosti-v-studijskih-programih-UM-st.-012-2019-2.pdf) se urejajo postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti, ki jih kandidati pridobijo s formalnim in neformalnim učenjem pred vpisom in med študijem na Univerzi v Mariboru. Postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti se uporabljajo za kandidate, ki se vpisujejo na UM, in za že vpisane študente, ki želijo, da se jim znanja upoštevajo kot del opravljene študijske obveznosti v obstoječem programu.

Študent zaključi dvopredmetni študij, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti na obeh delih dvopredmetnega študija, predstavi in uspešno zagovarja magistrsko nalogo ter opravi magistrski izpit in tako skupno zbere najmanj 120 ECTS (60 ECTS na enem in 60 ECTS na drugem delu dvopredmetnega študija). Na dvopredmetnem študiju se lahko zaključno delo pripravi za posamezno polovico študija ali kot skupno magistrsko delo.