mag. soc.
magister sociologije
magistrica sociologije

03 - Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost

0314 - Sociologija in študiji kultur

5 - Družbene vede

Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi sedme alineje enajstega odstavka 51. h clena in sedmega odstavka 51. p clena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno precišceno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 - odlocba US, 64/08, 86/09 in 62/2010 – ZUPJS) v zvezi s 56. clenom Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 95/2010) na svoji 25. seji 21. 4. 2011 podelil akreditacijo študijskemu programu druge stopnje Sociologija Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor.

Študijski program Sociologija - Smer Sociologija (enopredmetna nepedagoška smer) Za napredovanje v drugi letnik mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu 54 kreditnih točk ECTS iz prvega letnika. Izjemno napredovanje: Izjemno napredovanje študenta je možno na osnovi prošnje kandidata in v skladu z določili Statuta UM. Podaljšanje statusa študenta: Podaljšanje statusa študenta je možno v skladu z določili Statuta UM. Svetovanje in usmerjanje med študijem: Uspešnost napredovanja v višje letnike bo podpiral sistem tutorstva in študentskega (medgeneracijskega) tutorstva. Poleg pomoči študentom pri opravljanju študijskih obveznosti bodo tutorji tudi svetovali in usmerjali študente na začetku študija (vstopno tutorstvo), med njim (vsebinsko tutorstvo) kakor tudi ob njegovem zaključevanju (izstopno tutorstvo). Omenjene aktivnosti bo Oddelek za sociologijo izvajal skladno s pravilnikom o izvajanju tutorskega sistema, ki ga bo Filozofska fakulteta pripravila na podlagi izhodišč delovne skupine za uvedbo tutorskega sistema Univerze v Mariboru.

Študijski program ne vsebuje posameznih delov.

Diplomant magistrskega študijskega programa 2. stopnje lahko nadaljuje študij na študijskih programih 3. stopnje.

Enopredmetna smer Sociologija diplomantom omogoca pridobitev specificnih strokovnih kompetenc na podrocju razumevanja sodobnih družb in procesov, ki te družbe oblikujejo. Specificno, smer preko vkljucevanja vsebin iz podrocja raziskovalne metodologije ter številnih specificnih socioloških, antropoloških in politoloških pod-disciplin omogoca visoko stopnjo fleksibilnosti, saj krepi interdisciplinarnost, ob tem pa preko raziskovalne naravnanosti omogoca razumevanje in reševanje izzivov, ki pestijo sodobne družbe. Nadalje, smer je preko vsebin, ki prispevajo k razvoju komunikacijskih vešcin, metodologije znanstvenega in raziskovalnega dela, kriticnega mišljenja in sposobnosti razumevanja kompleksnih problemov, neposredno usmerjena na prihodnje potrebe trga dela. Po porocilu Eurostata kar 55% aktivne evropske delovne sile namrec nima osnovnih znanj, potrebnih za razumevanje in reševanje zapletenih problemov, znanj, ki niso le vse bolj iskana, temvec so tudi relativno imuna na avtomatizacijo. Kar je pomembno iz vidika dejstva, da ima Slovenija med 32 državami clanicami OECD drugi najvišji delež delovnih mest, ki bi lahko postala povsem avtomatizirana (pri tem porocilo OECD jasno izpostavlja, da so najmanj v “nevarnosti” delovna mesta, ki zahtevajo “mehke vešcine”, torej vešcine, ki jih, kot nakazano, krepi in razvija omenjeni program). O tem, kako pomembne so iz vidika trga dela prihodnosti programi, ki krepijo in razvijajo verbalne in neverbalne komunikacijske sposobnosti, pripovedovanje zgodb, holisticno in kriticno mišljenje, nazorno govori npr. porocilo »Qualified for the Future: quantifying demand for arts, humanities and social science skills«, ki ga je februarja 2021 objavila Britanska akademija znanosti. V njem je mogoce tudi prebrati tudi, da tisti, ki študirajo umetnost, humanistiko in družboslovje vse pogosteje (v primerjavi s STEM diplomanti) koncajo na delovnih mestih znotraj najhitreje rastocih gospodarskih sektorjev. Tudi zato, ker so bolj prilagodljivi, ker so sposobni holisticnega dojemanja posameznih izzivov. Možnosti zaposlitve diplomantov enopredmetne študijske smeri Sociologija so posledicno vezana na vsa podrocja gospodarskega in negospodarskega delovanja, predvsem pa na podrocje lokalne/javne uprave, politike, kulture in medijev, kjer lahko opravljajo poklice kot so raziskovalec, analitik, organizator poslovanja, novinar, sistemski analitik, kadrovski referent, referent v marketingu, komercialist, ucitelj družboslovnih predmetov ipd. Ob tem sicer izpostavljamo, da nam natancni podatki o zaposlovanju v gospodarskem in negospodarskem sektorju sicer niso dostopni. Tudi zato, ker UM šele vzpostavlja sistem za redno in sistematicno spremljanje zaposljivosti in zato, ker je z 12. aprilom 2013 pricel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A), ki je ukinil obvezno prijavo prostega delovnega mesta pri Zavodu. V primeru delodajalcev, ki ne sodijo v javni sektor in družb, ki niso v vecinski lasti države, je objava prostega delovnega mesta prepušcena njim samim, Zavoda pa o tem ne obvešcajo; zaradi tega Zavod nima vec podatkov o vseh prostih delovnih mestih v državi.

Ucne vsebine predmetnika drugostopenjskega študijskega programa Sociologija se povezujejo tako horizontalno znotraj posameznega letnika, kot tudi vertikalno po posameznih predmetih in semestrih oz. letnikih glede na smer. V posameznem semestru potekajo predmeti, ki se vsebinsko dopolnjujejo, znanje iz predmetov posameznega semestra pa je podlaga za uspešno delo pri predmetih v semestrih, ki sledijo. V študijski program je pri veliki vecini predmetov vkljuceno nacrtno prizadevanje za spodbujanje osebnostnega razvoja študentk in študentov, tako da študenti/ke tekom študija spoznavajo osnove ucinkovitega visokošolskega študija, timskega dela, strokovnega raziskovanja in pisanja ter iskanja strokovnih virov v bazah podatkov in virov. Smer: Sociologija - enopredmetna nepedagoška smer Horizontalna povezanost: V prvem letniku študenti utrdijo in razširijo znanja in vešcine s podrocja metodologije družboslovnega raziskovanja (predmet Metode družboslovnega raziskovanja), ob tem pa je glavni poudarek predvsem na razvijanju in poglabljanju znanj in vešcin iz podrocja specialnih podrocij sociologije oz. antropologije, deloma tudi v okvirih izbirnih vsebin, kjer lahko vsebine horizontalno povežejo deloma tudi glede na lastne preference. V drugem letniku se študenti najprej v okviru tretjega semestra poglobljeno seznanijo z najsodobnejšimi sociološkimi teorijami (predmet Sodobne sociološke perspektive), opravijo tudi prakso v okviru predmeta Praktikum aplikativne sociologije, predvsem pa poglabljajo in širijo znanje znotraj specialnih socioloških podrocij (globalizacija, deviantnost, sociologija zdravja in bolezni) sodobne teorije. V cetrtem semestru svoja znanja in vešcine nadgradijo z izbirnimi vsebinami, ter zaokrožijo v okviru izdelave in zagovora magistrske naloge. Vertikalna povezanost: Študijska smer je oblikovana tako, da so posamezni predmeti oziroma skupine predmetov medsebojno vertikalno povezani na naslednji nacin: - v prvem semestru študenti poslušajo metodološke vsebine (predmeta Metode družboslovnega raziskovanja in Analize družboslovnih podatkov) ter utrjujejo in širijo kompetenca s podrocja nekaterih temeljnih socioloških in antropoloških podrocij (predmeti, Sociološko raziskovanje družinskega in partnerskega življenja, Izbrana poglavja iz medkulturne analize družb, ter Religija, družba, posameznik); - v drugem semestru študenti na teh osnovah dodatno razširijo svoja znanja na treh socioloških podrocjih (Okoljska sociologija, Politika in družbena sprememba in Sociološko preucevanje spolov v sodobnih družbah), kar nadgradijo tudi z izbirnimi vsebinami v obsegu 12 ECTS; - v tretjem semestru se študenti najprej poglobljeno seznanijo z najsodobnejšimi sociološkimi teorijami, opravijo tudi prakso v okviru predmeta Praktikum aplikativne sociologije, predvsem pa poglabljajo in širijo znanje znotraj specialnih socioloških podrocij; - cetrti semester je namenjen bolj svobodnemu oblikovanju lastnega strokovnega profila v okviru izbirnih vsebin ter v obliki sinteze vseh pridobljenih znanj, vešcin in kompetenc v okviru magistrske naloge. Kot konkreten primer vertikalne povezanosti lahko navedemo poglabljanje metodoloških znanj v okviru obeh metodoloških predmetov prvega semestra, kar se potem realizira v bolj vsebinsko naravnanih predmetih drugega (npr. Sociološko preucevanje spolov v sodobnih družbah) in tretjega (npr. Sociološki vidiki globalizacije) semestra. Vse to skupaj pa je osnova za bolj svobodno razvijanje strokovnih potencialov v okviru izbirnih vsebin ter magistrske naloge v cetrtem semestru.

Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih izidov so javno objavljenih ter se izvajajo skladno s sprejetim učnim programom, učnimi načrti predmetov ter informacijami o predmetu. Sistem ocenjevanja je urejen skladno s Statutom UM in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM, ki sta javno objavljena: https://www.um.si/o-univerzi/dokumentno-sredisce. Učni izidi so definirani z učnimi načrti. Le-ti so javno objavljeni ter dostopni vsakomur. Dosegljivi so v zbirniku študijskih programov na UM, ki je namenjen kandidatom za vpis (prikazuje se akreditacija za generacijo študentov, ki se bo vpisala v prihodnjem letu) ter na spletnih straneh Filozofske fakultete (Študijski programi | Filozofska fakulteta UM). V vsakem učnem načrtu je definiran način ocenjevanja in preverjanja obveznosti študentov. Tako lahko študent na podlagi javno objavljenih vsebin učnih načrtov primerja oziroma preveri vsebine in stopnje znanj določenih veščin. Visokošolski učitelji in sodelavci spodbujajo k sprotnemu delu, sprotnemu preverjanju znanja, s tem pa se študentom omogoča sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Študentje so ob začetku izvajanja predmeta tudi ustno seznanjeni z merili in načini ocenjevanja. Glede na analize pedagoškega dela in evalvacijo študijskega programa se učni načrti ustrezno dopolnjujejo. Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za pridobitev ocene in kreditnih točk pri posameznih učnih enotah študijskega programa ter za napredovanje študentov in njihovo usmeritev v nadaljnji študij, hkrati pa študentom daje povratno informacijo o ravni njihovega usvojenega znanja. Rezultati izpitov se vnesejo v uradno elektronsko evidenco Akademskega informacijskega podsistema (AIPS). Rezultate vnaša izvajalec izpita, ki ima dostop do prijavljenih študentov. Po zaključku vnosa ocen učnih enot posameznega izpita, izvajalec izpita v Službo za študentske zadeve odda podpisan zapisnik o izpitu, ki se trajno hrani in predstavlja uradno evidenco zavoda. Študenti so z oceno izpita seznanjeni takoj po vnosu ob potrditvi le-te s strani izvajalca izpita, na njihovem osebnem AIPS računu, do katerega dostopajo z uporabniškim imenom in geslom. Znanje študenta na izpitu, kolokviju in pri drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja se ocenjuje s pozitivnimi in negativnimi ocenami. Pozitivne ocene so odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6). Negativne ocene so od 1 do 5. Izpitni roki so objavljeni v javno objavljenem študijskem koledarju za posamezno študijsko leto (http://ff.um.si/studenti/urniki). Sezname rednih izpitnih rokov za posamezne učne enote v študijskem letu pripravijo Oddelki, objavi pa jih Služba za študentske zadeve, in sicer najkasneje do 15. novembra za tekoče študijsko leto v informacijskem sistemu AIPS.

Osrednji cilj drugostopenjskega študijskega programa Sociologija na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru je oblikovanje izobrazbenega profila, ki zagotavlja vse potrebne kompetence za samostojno delovanje v raznovrstnih delovnih okoljih, ki zahtevajo premišljeno, na znanju temeljece, eticno, ter fleksibilno odzivanje na izzive sodobnega družbenega življenja. V ta namen študijski program na obeh smereh omogoca razvijanje splošnih kompetenc, kot so splošna strokovna in znanstvena razgledanost, znanje in uporaba metod znanstvenega raziskovanja in reševanja problemov, sposobnost javnega nastopanja, ali sposobnost uporabe sodobnih digitalnih tehnologij. Diplomanti in diplomantke enopredmetne smeri ob tem pridobijo posebej poglobljena znanja s podrocja sociologije in metodologije družboslovnega raziskovanja. V tem okviru razvijejo predvsem kompetence poglobljenega in kriticnega razumevanja metodoloških pristopov in izhodišc, sposobnost verodostojnega ugotavljanja vzrokov razlicnih družbenih pojavov ter predvidevanja njihovih dolgorocnih posledic, kot tudi izdelovanja strategij za povecevanje zaželenih in blaženje nezaželenih družbenih izidov. Diplomanti in diplomantke dvopredmetne smeri pridobijo utrjena temeljna sociološka znanja, ki jih lahko ucinkovito kombinirajo s temeljnimi znanji iz drugega izbranega študijskega programa. Poleg tega pridobijo tudi poglobljena znanja in vešcine s podrocja pedagoško-didakticnih vsebin. Na ta nacin diplomantke in diplomanti z dokoncanjem študija pridobijo vse kompetence, ki so po uveljavljenih mednarodnih standardih potrebne za uspešno opravljanje dela ucitelja oziroma uciteljice sociologije in sorodnih vsebin.

Splošne kompetence, ki jih pridobijo diplomantke in diplomanti drugostopenjskega študijskega programa Sociologija so enaki za obe študijski smeri, pri cemer se razvijanje posameznih kompetenc pri vsaki smeri lahko realizira v razlicni meri. Gre za naslednje kompetence: • splošna in študijsko specificna znanstvena in strokovna razgledanost; • sposobnost samostojne akumulacije in uporabe znanja ter sredstev in virov znanja; • sposobnost kriticne interpretacije znanstvene in strokovne literature ter drugih informacijskih virov; • sposobnost opazovanja, analiziranja, sintetiziranja in kriticnega ocenjevanja rešitev in posledic; • znanje in uporaba metod znanstvenega raziskovanja in reševanja problemov; • razvita samokriticnost, pripravljenost za nadaljnje izpopolnjevanje in sposobnost nadziranja lastnega profesionalnega razvoja; • razvita sposobnost za individualno in timsko delo; • sposobnost uporabe sodobnih digitalnih tehnologij pri organizaciji dela in reševanju delovnih problemov; • razvita splošna sposobnost javnega nastopanja; • sposobnost za reševanje konkretnih delovnih problemov z iskanjem virov znanja in uporabo znanstvenih metod; • sposobnost ustreznega pisnega izražanja (clanki, razprave) in ustnega izražanja (predavanja, predstavitve); • samostojno nacrtovanje in organiziranje delovnih nalog na razlicnih delovnih podrocjih; • osebna integriteta in sposobnost delovanja z zavezo profesionalni etiki.

Predmetno specificne kompetence, ki jih diplomantke in diplomanti enopredmetne smeri drugostopenjskega študijskega programa Sociologija pridobijo v casu študija, so: • širok pregled nad ter poglobljena seznanjenost z dosežki, težavami in posebnostmi znanstvenega raziskovanja na podrocju družboslovja; • poznavanje vseh faz raziskovalnega procesa in sposobnost sodelovati v raziskovalni skupini v okviru raziskovalnega projekta; • poznavanje, razumevanje, analiziranje in zmožnost kriticne interpretacije temeljnih teoretskih pristopov v današnji sociologiji v historicni in medkulturni perspektivi; • zmožnost samostojnega analiziranja podatkov ter njihove graficne predstavitve in interpretacije z uporabo naprednih multivariatnih statisticnih metod s pomocjo ustreznih racunalniških orodij; • zmožnost izvajanja teoretsko utemeljene analize medijskih tekstov in podob; • zmožnost analize socialnih procesov ter primerjalne medkulturne analize družbenih institucij in družbenih procesov; • pregled nad sodobnimi podrocji uporabne socialne psihologije in njihovimi znacilnostmi ter njihovo uporabo v vprašanjih vsakdanjega življenja in povezavo z drugimi znanstvenimi disciplinami v kontekstu soocanja z aktualnimi družbenimi vprašanji; • razumevanje osnovnih konceptov in aktualnih tem na podrocju sociologije izobraževanja ter zmožnost kriticnega vrednotenja koncepta družbe znanja in sorodnih konceptov; • poznavanje in razumevanje politicnega življenja v okviru širših družbenih pojavov, družbene pogojenosti in spremenljivosti politicnega življenja, politicno-socioloških pojmov ter zmožnost njihove uporabe v vprašanjih vsakdanjega življenja v okviru lokalne, državne in evropske politicne skupnosti; • seznanjenost z osnovnimi družboslovnimi in sociološkimi teoreticnimi stališci in pojmi, ki se pojavljajo znotraj globalizacijskega diskurza ter ozavešcenost o globalnih problemih; • poglobljena seznanjenost s teoreticnimi in empiricnimi sociološkimi pristopi raziskovanja zdravja in bolezni; • seznanjenost s temeljnimi teoreticnimi perspektivami in empiricnimi metodami na podrocju kulture potrošnje ter sposobnost kriticnega mišljenja ter oblikovanja stališc glede vprašanj povezanih s potrošniškim vedenjem; • seznanjenost z družbeno pogojenostjo razlicnih razumevanj družinskega in partnerskega življenja; • poznavanje temeljnih del na podrocju raziskovanja adolescence kot edinstvenega razvojnega obdobja; • poznavanje in razumevanje družbene konstrukcije staranja ter sociološke koncepte o starosti in staranju; • poznavanje ter zmožnost analiziranja in interpretiranja temeljnih teoretskih konceptov spolov, spolne neenakosti in dela v sociologiji v historicni in medkulturni perspektivi; • seznanjenost s pogledi in dilemami, ki se pojavljajo v kontekstu razprav o ekonomskem razvoju, napredku, družbeni (ne)enakosti in revšcini in zmožnost njihove kriticne presoje; • seznanjenost z izbranimi temami antropologije socializma in postsocializma ter poznavanje temeljnih znacilnostih socialisticnih družb z antropološkega zornega kota; • seznanjenost s temeljnimi teoretskimi koncepti aktivizma in implementacijo pravic v sodobni družbi; • poglobljena seznanjenost z družbenimi, ekonomskimi in politicnimi makrodejavniki pandemij in posledicami pandemij za zdravje ter poznavanje pomena politicnega in družbenega zaupanja, politizacije in politicne polarizacije v casu pandemij; • seznanjenost s socialno in kulturno antropološkim razumevanjem etnicnosti in komuniciranjem kulturnih razlik v sodobnih družbah; • poglobljeno razumevanje vloge religije in duhovnosti v sodobni družbi in v kontekstu duševnega stanja posameznika ter sposobnost kriticnega mišljenja ter oblikovanja stališc glede vprašanj povezanih z religijo; • razumevanje družboslovnih in socioloških teoreticnih in empiricnih stališc glede cloveškega vpliva na okolje in cloveškega obnašanja v zvezi z okoljskimi problemi; • seznanjenost s teoreticnimi in empiricnimi sociološkimi pristopi razlage vzgojnih stilov ter zmožnost kriticne obravnave družbenih dejavnikov vzgojnih stilov na mikro- in makro ravni, med drugim socioekonomske razvitosti, etnicne in rasne pripadnosti, socialnega kapitala, strukture družine; • seznanjenost s teoreticnimi in empiricnimi sociološkimi pristopi razlage politicne participacije in politicne kulture mladih ter razumevanje in kriticna obravnava družbenih dejavnikov politicne participacije in politicne kulture mladih na mikro-, mezo- in makro ravni.

V študijski program 2. stopnje Sociologija – smer Sociologija (enopredmetna nepedagoška smer) se lahko vpiše, kdor je zakljucil: 1. Študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih podrocij: Sociologija in študiji kultur (0314). 2. S?tudijski program prve stopnje iz katerega koli drugega strokovnega podroc?ja, c?e je pred vpisom v s?tudijski program opravil s?tudijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje s?tudija v obsegu 18 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med s?tudijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v s?tudijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Obc?a sociologija (6 ECTS), Sociološka metodologija (6 ECTS) in Socialna antropologija (6 ECTS). 3. Visokos?olski strokovni s?tudijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih podroc?ij: Sociologija in študiji kultur (0314). 4. Visokos?olski strokovni s?tudijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, iz katerega koli drugega strokovnega podroc?ja, c?e je pred vpisom v s?tudijski program opravil s?tudijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje s?tudija v obsegu 18 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med s?tudijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v s?tudijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Obc?a sociologija (6 ECTS), Sociološka metodologija (6 ECTS) in Socialna antropologija (6 ECTS). 5. Univerzitetni s?tudijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih podroc?ij: Sociologija in študiji kultur (0314). Takemu kandidatu se znotraj s?tudijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, le-ta pa se vpis?e v drugi letnik s?tudija, c?e s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehode med študijskimi programi, doloc?ene z akreditiranim s?tudijskim programom. 6. Univerzitetni s?tudijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, iz katerega koli drugega strokovnega podroc?ja, c?e je pred vpisom v s?tudijski program opravil s?tudijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje s?tudija v obsegu 18 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med s?tudijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v s?tudijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Obc?a sociologija (6 ECTS), Sociološka metodologija (6 ECTS) in Socialna antropologija (6 ECTS). Takemu kandidatu se znotraj s?tudijskega programa prizna praviloma 10–20 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpis?e v ustrezni letnik s?tudija. 7. Visokos?olski strokovni s?tudijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in s?tudijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih podroc?ij: Sociologija in študiji kultur (0314). Takemu kandidatu se znotraj s?tudijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, le-ta pa se vpis?e v drugi letnik s?tudija, c?e s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehode med študijskimi programi, doloc?ene z akreditiranim s?tudijskim programom. 8. Visokos?olski strokovni s?tudijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in s?tudijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, iz katerega koli drugega strokovnega podroc?ja, c?e je pred vpisom v s?tudijski program opravil s?tudijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje s?tudija v obsegu 18 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med s?tudijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v s?tudijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Obc?a sociologija (6 ECTS), Sociološka metodologija (6 ECTS) in Socialna antropologija (6 ECTS). Takemu kandidatu se znotraj s?tudijskega programa prizna praviloma 10– 20 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpis?e v ustrezni letnik s?tudija.

Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 2. stopnje Sociologija se upošteva: – Uspeh pri predhodnem študiju: Povprecna ocena: 70 % Ocena diplomskega dela: 30 % (ce ga je predhodni študij predvideval) oziroma Povprecna ocena: 100 % (ce predhodni študij diplomskega dela ni predvideval).

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. clenom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se dolocijo letnik vpisa in manjkajoce študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, ce želijo študij zakljuciti po novem programu. Prehodi so mogoci med študijskimi programi: - ki ob zakljucku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti v študijski programih Univerze v Mariboru (https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Pravilnik-o-priznavanju-znanj-in-spretnosti-v-studijskih-programih-UM-st.-012-2019-2.pdf) se urejajo postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti, ki jih kandidati pridobijo s formalnim in neformalnim učenjem pred vpisom in med študijem na Univerzi v Mariboru. Postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti se uporabljajo za kandidate, ki se vpisujejo na UM, in za že vpisane študente, ki želijo, da se jim znanja upoštevajo kot del opravljene študijske obveznosti v obstoječem programu.

Študijski program Sociologija - smer Sociologija (enopredmetna nepedagoška smer) Na enopredmetni nepedagoški smeri Sociologija mora študent opraviti vse iz študijske smeri predpisane obveznosti in uspešno zagovarjati magistrsko nalogo. Študent v skupnem obsegu tako zbere najmanj 120 ECTS.

mag. prof. soc. in …
magister profesor sociologije in …
magistrica profesorica sociologije in …

01 - Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev

0114 - Izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo

5 - Družbene vede

Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi sedme alineje enajstega odstavka 51. h clena in sedmega odstavka 51. p clena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno precišceno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 - odlocba US, 64/08, 86/09 in 62/2010 – ZUPJS) v zvezi s 56. clenom Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 95/2010) na svoji 25. seji 21. 4. 2011 podelil akreditacijo dvopredmetnemu pedagoškemu študijskemu programu druge stopnje Sociologija Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.

Študijski program Sociologija - smer Sociologija (dvopredmetna pedagoška smer) Za napredovanje v drugi letnik mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu 25 kreditnih točk ECTS iz prvega letnik in število ECTS, ki ga predvideva druga polovica dvopredmetnega študija. Izjemno napredovanje: Izjemno napredovanje študenta je možno na osnovi prošnje kandidata in v skladu z določili Statuta UM. Podaljšanje statusa študenta: Podaljšanje statusa študenta je možno v skladu z določili Statuta UM. Svetovanje in usmerjanje med študijem: Uspešnost napredovanja v višje letnike bo podpiral sistem tutorstva in študentskega (medgeneracijskega) tutorstva. Poleg pomoči študentom pri opravljanju študijskih obveznosti bodo tutorji tudi svetovali in usmerjali študente na začetku študija (vstopno tutorstvo), med njim (vsebinsko tutorstvo) kakor tudi ob njegovem zaključevanju (izstopno tutorstvo). Omenjene aktivnosti bo Oddelek za sociologijo izvajal skladno s pravilnikom o izvajanju tutorskega sistema, ki ga bo Filozofska fakulteta pripravila na podlagi izhodišč delovne skupine za uvedbo tutorskega sistema Univerze v Mariboru.

Študijski program ne vsebuje posameznih delov.

Diplomant magistrskega študijskega programa 2. stopnje lahko nadaljuje študij na študijskih programih 3. stopnje.

Dvopredmetna pedagoška smer Sociologija diplomantom omogoca pridobitev specificnih strokovnih kompetenc, ki so kljucne pri njihovem zaposlovanju kot profesorjev sociologije, oziroma uciteljev razlicnih predmetov na ravni osnovne šole. Po eni strani gre za znanja iz podrocja sociologije, tudi metodologije znanstvenega raziskovanja, dela z racunalnikom, znanje tujega jezika v strokovni komunikaciji, obvladovanje branja, interpretacije in pisanja strokovne literature, po drugi strani pa gre za znanja iz podrocja didaktike in metodike poucevanja sociologije. Možnosti zaposlitve diplomantov dvopredmetne smeri Sociologija so vezane tudi na številna druga podrocja gospodarskega in negospodarskega delovanja (izobraževanje, oglaševanje, turizem, kultura, mediji, socialno delo/skrbstvo, oglaševanje, vladne in nevladne organizacije ipd., odvisno od predmetnega podrocja drugega študijskega programa), ceprav izpostavljamo, da nam natancni podatki o zaposlovanju v gospodarskem in negospodarskem sektorju sicer niso dostopni. Tudi zato, ker UM šele vzpostavlja sistem za redno in sistematicno spremljanje zaposljivosti in zato, ker je z 12. aprilom 2013 pricel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A), ki je ukinil obvezno prijavo prostega delovnega mesta pri Zavodu. V primeru delodajalcev, ki ne sodijo v javni sektor in družb, ki niso v vecinski lasti države, je objava prostega delovnega mesta prepušcena njim samim, Zavoda pa o tem ne obvešcajo; zaradi tega Zavod nima vec podatkov o vseh prostih delovnih mestih v državi. Sicer za konec opozarjamo še na mnenje, ki ga je podal dekan Univerze Syracuse Gerald Greenberg. Meni, da penetracija ideje, da je izobraževanje nujno potrebno presojati iz vidika ucinkov na trg dela škodljivo. Meni tudi, da je favoriziranje »STEM« (Science, Technology, Engineering, Mathemathics) ob hkratni demonizaciji humanisticnih in družboslovnih ved, škodljivo tako za družbo kot za posameznike. Oboje vodi do kolektivne izgube kreativnosti in do ozkoglednosti (kot goriva radikalizacije in nestrpnosti), ki družno ogrožata družbeno stabilnost.

Ucne vsebine predmetnika drugostopenjskega študijskega programa Sociologija se povezujejo tako horizontalno znotraj posameznega letnika, kot tudi vertikalno po posameznih predmetih in semestrih oz. letnikih glede na smer. V posameznem semestru potekajo predmeti, ki se vsebinsko dopolnjujejo, znanje iz predmetov posameznega semestra pa je podlaga za uspešno delo pri predmetih v semestrih, ki sledijo. V študijski program je pri veliki vecini predmetov vkljuceno nacrtno prizadevanje za spodbujanje osebnostnega razvoja študentk in študentov, tako da študenti/ke tekom študija spoznavajo osnove ucinkovitega visokošolskega študija, timskega dela, strokovnega raziskovanja in pisanja ter iskanja strokovnih virov v bazah podatkov in virov. Smer: Sociologija - dvopredmetna pedagoška smer Horizontalna povezanost: V prvem semestru študenti utrdijo in razširijo znanja in vešcine s podrocja metodologije družboslovnega raziskovanja (predmet Metode družboslovnega raziskovanja), ob tem pa je glavni poudarek predvsem na razvijanju in poglabljanju znanj in vešcin iz podrocja pedagoško-didakticnih vsebin. V tem okviru so predmeti horizontalno med seboj vsebinsko tesno povezani, saj se vsi nanašajo na širše podrocje pedagoškega dela. Enako lahko ugotovimo za drugi semester, kjer se študenti sicer ukvarjajo predvsem specificno s pedagoško-didakticnimi vidiki na podrocju sociologije, kar se smiselno dopolnjuje z izbirnimi vsebinami, v katerih študenti izbirajo dva izbirna predmeta iz nabora PDP modula in enega iz strokovnega podrocja Sociologija. Tretji semester je vsebinsko zaokrožena celota štirih strokovnih socioloških predmetov, ki ga dopolnjuje še en sociološko-didakticni predmet (Didaktika sociologije 3). Cetrti semester je namenjen predvsem magistrskemu delu (9 ECTS), kar je dopolnjeno s prosto-izbirnim predmetom (3 ECTS) in zakljucno pedagoško prakso (3 ECTS). Vertikalna povezanost: Študijska smer je oblikovana tako, da so posamezni predmeti oziroma skupine predmetov medsebojno vertikalno povezani na naslednji nacin: - v prvem in drugem semestru je glavni poudarek predvsem na razvijanju in poglabljanju znanj in vešcin iz podrocja pedagoško-didakticnih vsebin, študenti pa tudi utrdijo in razširijo znanja in vešcine s podrocja metodologije družboslovnega raziskovanja (predmet Metode družboslovnega raziskovanja) ter preko izbirnega predmeta poglobijo znanja iz izbranega sociološkega podrocja; - v tretjem semestru študenti svoja znanja nadgradijo predvsem s specialnimi sociologijami, okrepijo in zaokrožijo pa tudi znanja in vešcine s podrocja poucevanja socioloških vsebin (predmet Didaktika sociologije 3); - Cetrti semester je namenjen predvsem sintezi pridobljenih znanj, vešcin in kompetenc v okviru magistrskega dela. Svoje kompetence študenti zaokrožijo tudi z zakljucno pedagoško prakso, ter s prosto-izbirnim predmetom.

Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih izidov so javno objavljenih ter se izvajajo skladno s sprejetim učnim programom, učnimi načrti predmetov ter informacijami o predmetu. Sistem ocenjevanja je urejen skladno s Statutom UM in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM, ki sta javno objavljena: https://www.um.si/o-univerzi/dokumentno-sredisce. Učni izidi so definirani z učnimi načrti. Le-ti so javno objavljeni ter dostopni vsakomur. Dosegljivi so v zbirniku študijskih programov na UM, ki je namenjen kandidatom za vpis (prikazuje se akreditacija za generacijo študentov, ki se bo vpisala v prihodnjem letu) ter na spletnih straneh Filozofske fakultete (Študijski programi | Filozofska fakulteta UM). V vsakem učnem načrtu je definiran način ocenjevanja in preverjanja obveznosti študentov. Tako lahko študent na podlagi javno objavljenih vsebin učnih načrtov primerja oziroma preveri vsebine in stopnje znanj določenih veščin. Visokošolski učitelji in sodelavci spodbujajo k sprotnemu delu, sprotnemu preverjanju znanja, s tem pa se študentom omogoča sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Študentje so ob začetku izvajanja predmeta tudi ustno seznanjeni z merili in načini ocenjevanja. Glede na analize pedagoškega dela in evalvacijo študijskega programa se učni načrti ustrezno dopolnjujejo. Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za pridobitev ocene in kreditnih točk pri posameznih učnih enotah študijskega programa ter za napredovanje študentov in njihovo usmeritev v nadaljnji študij, hkrati pa študentom daje povratno informacijo o ravni njihovega usvojenega znanja. Rezultati izpitov se vnesejo v uradno elektronsko evidenco Akademskega informacijskega podsistema (AIPS). Rezultate vnaša izvajalec izpita, ki ima dostop do prijavljenih študentov. Po zaključku vnosa ocen učnih enot posameznega izpita, izvajalec izpita v Službo za študentske zadeve odda podpisan zapisnik o izpitu, ki se trajno hrani in predstavlja uradno evidenco zavoda. Študenti so z oceno izpita seznanjeni takoj po vnosu ob potrditvi le-te s strani izvajalca izpita, na njihovem osebnem AIPS računu, do katerega dostopajo z uporabniškim imenom in geslom. Znanje študenta na izpitu, kolokviju in pri drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja se ocenjuje s pozitivnimi in negativnimi ocenami. Pozitivne ocene so odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6). Negativne ocene so od 1 do 5. Izpitni roki so objavljeni v javno objavljenem študijskem koledarju za posamezno študijsko leto (http://ff.um.si/studenti/urniki). Sezname rednih izpitnih rokov za posamezne učne enote v študijskem letu pripravijo Oddelki, objavi pa jih Služba za študentske zadeve, in sicer najkasneje do 15. novembra za tekoče študijsko leto v informacijskem sistemu AIPS.

Osrednji cilj drugostopenjskega študijskega programa Sociologija na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru je oblikovanje izobrazbenega profila, ki zagotavlja vse potrebne kompetence za samostojno delovanje v raznovrstnih delovnih okoljih, ki zahtevajo premišljeno, na znanju temeljece, eticno, ter fleksibilno odzivanje na izzive sodobnega družbenega življenja. V ta namen študijski program na obeh smereh omogoca razvijanje splošnih kompetenc, kot so splošna strokovna in znanstvena razgledanost, znanje in uporaba metod znanstvenega raziskovanja in reševanja problemov, sposobnost javnega nastopanja, ali sposobnost uporabe sodobnih digitalnih tehnologij. Diplomanti in diplomantke enopredmetne smeri ob tem pridobijo posebej poglobljena znanja s podrocja sociologije in metodologije družboslovnega raziskovanja. V tem okviru razvijejo predvsem kompetence poglobljenega in kriticnega razumevanja metodoloških pristopov in izhodišc, sposobnost verodostojnega ugotavljanja vzrokov razlicnih družbenih pojavov ter predvidevanja njihovih dolgorocnih posledic, kot tudi izdelovanja strategij za povecevanje zaželenih in blaženje nezaželenih družbenih izidov. Diplomanti in diplomantke dvopredmetne smeri pridobijo utrjena temeljna sociološka znanja, ki jih lahko ucinkovito kombinirajo s temeljnimi znanji iz drugega izbranega študijskega programa. Poleg tega pridobijo tudi poglobljena znanja in vešcine s podrocja pedagoško-didakticnih vsebin. Na ta nacin diplomantke in diplomanti z dokoncanjem študija pridobijo vse kompetence, ki so po uveljavljenih mednarodnih standardih potrebne za uspešno opravljanje dela ucitelja oziroma uciteljice sociologije in sorodnih vsebin.

Splošne kompetence, ki jih pridobijo diplomantke in diplomanti drugostopenjskega študijskega programa Sociologija so enaki za obe študijski smeri, pri cemer se razvijanje posameznih kompetenc pri vsaki smeri lahko realizira v razlicni meri. Gre za naslednje kompetence: • splošna in študijsko specificna znanstvena in strokovna razgledanost; • sposobnost samostojne akumulacije in uporabe znanja ter sredstev in virov znanja; • sposobnost kriticne interpretacije znanstvene in strokovne literature ter drugih informacijskih virov; • sposobnost opazovanja, analiziranja, sintetiziranja in kriticnega ocenjevanja rešitev in posledic; • znanje in uporaba metod znanstvenega raziskovanja in reševanja problemov; • razvita samokriticnost, pripravljenost za nadaljnje izpopolnjevanje in sposobnost nadziranja lastnega profesionalnega razvoja; • razvita sposobnost za individualno in timsko delo; • sposobnost uporabe sodobnih digitalnih tehnologij pri organizaciji dela in reševanju delovnih problemov; • razvita splošna sposobnost javnega nastopanja; • sposobnost za reševanje konkretnih delovnih problemov z iskanjem virov znanja in uporabo znanstvenih metod; • sposobnost ustreznega pisnega izražanja (clanki, razprave) in ustnega izražanja (predavanja, predstavitve); • samostojno nacrtovanje in organiziranje delovnih nalog na razlicnih delovnih podrocjih; • osebna integriteta in sposobnost delovanja z zavezo profesionalni etiki.

Najpomembnejše predmetno specificne kompetence, ki jih v casu študija pridobijo diplomantke in diplomanti dvopredmetne smeri drugostopenjskega študijskega programa Sociologija, lahko razdelimo v dve skupini. V skupino pedagoških kompetenc sodijo naslednje: • sposobnost ucinkovite komunikacije z ucenkami_ci ter vzpostavljanja vzpodbudnega ucnega okolja; • sposobnost prilagajanja pouka kognitivni, socialni in emocionalni zrelosti ucenk in ucencev; • sposobnost nacrtovanja, izvajanja in vrednotenja ucnega procesa; • sposobnost uporabe sodobnih nacel, metod in tehnik preverjanja in ocenjevanja znanja; • sposobnost uporabe sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije pri poucevanju in pedagoškem delu; • sposobnost ucinkovitega vodenja razreda; • sposobnost timskega povezovanja s sodelavci in širšim okoljem; • sposobnost ucinkovitega komuniciranja s starši; • sposobnost kriticne refleksije lastne pedagoške prakse in nacrtovanja profesionalnega razvoja; • sposobnost eticne refleksije; • sposobnost vzpostavljanja inkluzivne šolske klime. • razumevanje vzgojnega-izobraževalnega procesa ter pomena avtoritete in vzpostavljanja discipline v vzgojno-izobraževalnem procesu in zmožnost ucinkovitega delovanja v njem; • poznavanje vloge in aktivnosti ucitelja in ucencev v izobraževalnem procesu ter zmožnost analizirati in vrednotiti uciteljeve vzgojne stile, metode in nacela; • zmožnost po pripravljenem protokolu opazovati in opisati pouk; po konkretnih vidikih analizirati delovanje ucitelja in ucencev; uporabljati in izdelati posamezne dokumente šolske dokumentacije, ki jih izpolnjujejo/izdelujejo ucitelji; po pripravljenih kriterijih analizirati delo ucitelja, ucenca in drugih pedagoških delavcev; izdelati (in napisati) porocilo o opazovanju pouka in analizirati preprostejše didakticne pojave; • poznavanje temeljnih didakticnih pojmov in pojavov, njihovih znacilnosti in zakonitosti (didakticnih iger, konkretnega didakticnega okolja in didakticnih sredstev na šoli); • sposobnost nacrtovanja, izvajanja in vrednotenja ucnega procesa; • sposobnost uporabe sodobnih nacel, metod in tehnik preverjanja in ocenjevanja znanja ter poznavanje avtenticnih oblik preverjanja in ocenjevanja znanja in zmožnost jih smiselno uporabljati pri svojem delu; • sposobnost ucinkovite komunikacije z ucenci in starši, ucinkovitega vodenja razreda ter vzpostavljanja vzpodbudnega ucnega okolja; • sposobnost prilagajanja pouka kognitivni, socialni in emocionalni zrelosti ucenk in ucencev; • zmožnost nacrtovati, izvajati in ovrednotiti pouc?evanje sociologije ter usposobljenost za opravljanje ucno svetovalnega dela pri pouku socioloških vsebin. • seznanjenost s klasicnimi pristopi v sociološkem diskurzu ter usposobljenost za koherentno obvladanje znanja na podroc?ju druz?boslovnih disciplin, sposobnost povezovanja znanja razlic?nih podroc?ij in aplikacije le-tega v izobraz?evalni proces na ravni osnovne s?ole. V drugo skupino predmetno specificnih kompetenc, ki jih v casu študija pridobijo diplomantke in diplomanti dvopredmetne smeri drugostopenjskega študijskega programa Sociologija, sodijo naslednje najpomembnejše kompetence: • celovit pregled nad poljem družboslovnega raziskovanja (vkljucno zahtevnejšimi vprašanji s podrocja epistemologije in metodologije družbenih ved); • razumevanje in zmožnost kriticnega ovrednotenja osnovnih konceptov in sodobnih tem na podrocju sociologije izobraževanja in globalizacije izobraževanja; • razumevanje osnovnih konceptov in aktualnih tem na podrocju sociologije izobraževanja ter zmožnost kriticnega vrednotenja koncepta družbe znanja in sorodnih konceptov; • poznavanje in razumevanje politicnega življenja v okviru širših družbenih pojavov, družbene pogojenosti in spremenljivosti politicnega življenja, politicnosocioloških pojmov ter zmožnost njihove uporabe v vprašanjih vsakdanjega življenja v okviru lokalne, državne in evropske politicne skupnosti; • zmožnost razumevanja zgodovine in nastanka kulturnih študij, sociologije moderne in postmoderne kulture ter družboslovnih študij potrošnje; • seznanjenost z osnovnimi družboslovnimi in sociološkimi teoreticnimi stališci in pojmi, ki se pojavljajo znotraj globalizacijskega diskurza; • poznavanje temeljnih del na podrocju raziskovanja adolescence kot edinstvenega razvojnega obdobja; • poglobljena seznanjenost s teoreticnimi in empiricnimi sociološkimi pristopi raziskovanja zdravja in bolezni; • poznavanje družbene pogojenosti razlicnih razumevanj družinskega in partnerskega življenja.

V študijski program 2. stopnje Sociologija –smer Sociologija (dvopredmetna pedagoška smer), se lahko vpiše, kdor je zakljucil: 1. Študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih podroc?ij: Sociologija in študiji kultur (0314). 2. Študijski program prve stopnje z drugih strokovnih podroc?ij: Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost (03), Umetnost in humanistika (02), Izobraževalne znanosti in izobraževanje uciteljev (01), c?e je pred vpisom v s?tudijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 12 ECTS, in ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Obca sociologija (6 ECTS), Socialna antropologija (6 ECTS). 3. Visokos?olski strokovni s?tudijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih podroc?ij: Sociologija in študiji kultur (0314). 4. Visokos?olski strokovni s?tudijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih podroc?ij: Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost (03), Umetnost in humanistika (02), Izobraževalne znanosti in izobraževanje uciteljev (01), c?e je pred vpisom v s?tudijski program opravil s?tudijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje s?tudija v obsegu 12 ECTS, in ustrezno s?tevilo ECTS na drugi polovic?ki dvopredmetnega študija, ki jih kandidat lahko opravi med s?tudijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v s?tudijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Obc?a sociologija (6 ECTS), Socialna antropologija (6 ECTS). 5. Univerzitetni s?tudijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih podroc?ij: Sociologija in študiji kultur (0314). Takemu kandidatu se znotraj s?tudijskega programa prizna praviloma 30 ECTS ter ustrezno s?tevilo ECTS na drugi polovic?ki dvopredmetnega študija, le-ta pa se vpis?e v drugi letnik s?tudija, c?e s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehode med študijskimi programi, doloc?ene z akreditiranim s?tudijskim programom. 6. Univerzitetni s?tudijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih podroc?ij: Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost (03), Umetnost in humanistika (02), Izobraževalne znanosti in izobraževanje uciteljev (01). Takemu kandidatu se znotraj s?tudijskega programa prizna praviloma 10–20 ECTS ter ustrezno s?tevilo ECTS na drugi polovic?ki dvopredmetnega študija, le-ta pa se skladno s tem vpis?e v ustrezni letnik s?tudija. 7. Visokos?olski strokovni s?tudijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in s?tudijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih podroc?ij: Sociologija in študiji kultur (0314). Takemu kandidatu se znotraj s?tudijskega programa prizna praviloma 30 ECTS ter ustrezno s?tevilo ECTS na drugi polovic?ki dvopredmetnega študija, le-ta pa se vpis?e v drugi letnik s?tudija, c?e s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehode med študijskimi programi, doloc?ene z akreditiranim s?tudijskim programom. 8. Visokos?olski strokovni s?tudijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in s?tudijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih podroc?ij: Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost (03), Umetnost in humanistika (02), Izobraževalne znanosti in izobraževanje uciteljev (01). Takemu kandidatu se znotraj s?tudijskega programa prizna praviloma 10– 20 ECTS ter ustrezno s?tevilo ECTS na drugi polovic?ki dvopredmetnega študija, le-ta pa se skladno s tem vpis?e v ustrezni letnik s?tudija.

Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 2. stopnje Sociologija se upošteva: – Uspeh pri predhodnem študiju: Povprecna ocena: 70 % Ocena diplomskega dela: 30 % (ce ga je predhodni študij predvideval) oziroma Povprecna ocena: 100 % (ce predhodni študij diplomskega dela ni predvideval).

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. clenom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se dolocijo letnik vpisa in manjkajoce študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, ce želijo študij zakljuciti po novem programu. Prehodi so mogoci med študijskimi programi: - ki ob zakljucku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti v študijski programih Univerze v Mariboru (https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Pravilnik-o-priznavanju-znanj-in-spretnosti-v-studijskih-programih-UM-st.-012-2019-2.pdf) se urejajo postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti, ki jih kandidati pridobijo s formalnim in neformalnim učenjem pred vpisom in med študijem na Univerzi v Mariboru. Postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti se uporabljajo za kandidate, ki se vpisujejo na UM, in za že vpisane študente, ki želijo, da se jim znanja upoštevajo kot del opravljene študijske obveznosti v obstoječem programu.

Študijski program Sociologija - smer Sociologija (dvopredmetna pedagoška smer) Študent konča študij, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti dvopredmetne pedagoške smeri in hkrati opravi vse s študijskim programov predpisane obveznosti druge dvopredmetne smeri ali drugega dvopredmetnega študijskega programa in tako skupno zbere najmanj 120 ECTS, in sicer 60 ECTS na dvopredmetni pedagoški študijski smeri Sociologija ter 60 ECTS na drugi študijski smeri dvopredmetnega študija ali na drugem dvopredmetnem študijskem programu. Na dvopredmetnih študijskih smereh se lahko zaključno delo pripravi za posamezno smer ali kot skupno magistrsko delo.