mag. zgod.
magister zgodovine
magistrica zgodovine

02 - Umetnost in humanistika

0222 - Zgodovina in arheologija

6.1 - Zgodovina in arheologija

Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi sedme alineje enajstega odstavka 51. h člena in sedmega odstavka 51. p člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 - odločba US, 64/08, 86/09 in 62/2010 – ZUPJS) v zvezi s 56. členom Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 95/2010) na svoji 27. seji 3. 5. 2011 podelil akreditacijo študijskemu programu druge stopnje Zgodovina Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor.

Študent na enopredmetni nepedagoški smeri mora za napredovanje v 2. letnik zbrati najmanj 45 ECTS.

Študijski program druge stopnje Zgodovina nima predvidenih pogojev za dokončanje posameznih delov programa.

Diplomant magistrskega študijskega programa 2. stopnje lahko nadaljuje študij na študijskih programih 3. stopnje.

FF UM je vpeta v svoje lokalno in tudi širše okolje. V njenem okviru Oddelek za zgodovino razvija obsežno sodelovanje z muzejskimi, raziskovalnimi in drugimi humanističnimi ustanovami v Mariboru in na njegovem širšem območju. Izpostaviti je treba zlasti sodelovanje s Pokrajinskim arhivom, Pokrajinskim muzejem in Muzejem narodne osvoboditve Maribor. Oddelek za zgodovino ponuja študijski program druge stopnje Zgodovina z njegovimi tremi študijskimi smermi zaradi potreb, ki obstajajo po zgodovinarjih in učiteljih zgodovine doma in v tujini, predvsem na območjih, kjer je v uradni rabi slovenski jezik. Podatkov o natančnih potrebah po magistrih zgodovine in učiteljih zgodovine uradno ni mogoče pridobiti, saj poklic zgodovinarja ni reguliran. V nadaljevanju zato navajamo podatke, ki so nam na voljo in ki so izhodišče za oceno potreb po teh poklicnih skupinah. Sami vzdržujemo stike z diplomanti v okviru programskega sveta oddelka in zlasti kluba alumnov, kjer dajemo diplomantom možnost, da svoje izkušnje posredujejo trenutnim študentkam in študentom. Žal je delovanje kluba v zadnjih letih ovirala pandemija. Iz podatkov ZRSZ za leti 2021 in 2022 izhaja, da je bilo kot brezposelnih registriranih v Sloveniji 25 univerzitetnih diplomiranih zgodovinarjev in 61 magistrov zgodovine, tako pedagoške kot nepedagoške smeri. Iz podatkov ZRSZ za leti 2021 in 2022 pa prav tako izhaja, da se je iz evidence registriranih brezposelnih oseb v Republiki Sloveniji odjavilo skupno 24 univerzitetnih diplomiranih zgodovinarjev in 56 magistrov zgodovine. Omenjene številke nakazujejo, da je potreba po zgodovinarjih v slovenskem prostoru še vedno obstoječa in se v zadnjih letih očitno povečuje, čeprav je število oseb, ki so se odjavili iz evidence registriranih brezposelnih oseb, še vedno nekoliko višje v primerjavi s številom tistih, ki so bili prijavljeni med registriranimi brezposelnimi osebami s tega področja. Kar se tiče dvopredmetne smeri študijskega programa, je potrebno obenem poudariti, da gre glede na strukturo izobraževanja v Sloveniji za nepogrešljiv program, saj edini v celotni vzhodni polovici Slovenije izobražuje diplomante, ki se lahko neposredno vključijo v delo arhivskih in muzejskih ustanov, diplomanti dvopredmetnega študijskega programa pa za pedagoško delo v osnovnih in srednjih šolah. Osrednje področje delovanja diplomantov so tako pri diplomantih enopredmetne in dvopredmetne smeri različne kulturne ustanove (arhivi, knjižnice, radijske postaje, tiskani in elektronski mediji), delujejo pa tudi kot posredovalci vednosti o kulturni dediščini in v turizmu. Morda so diplomanti teh dveh smeri študijskega programa druge stopnje Zgodovina celo v težjem položaju, saj jim je onemogočen vsaj neposreden vstop v pedagoški poklic, ki je za zgodovinarje še vedno najobetavnejša poklicna pot. Toda po drugi strani je večji obseg teoretičnih in metodoloških vsebin nujen za ohranjanje znanstvenega potenciala zgodovinske stroke v Sloveniji. Za diplomante dvopredmetne pedagoške smeri so primarno zaposlitveno polje ravno omenjene šole, vendar narašča delež tistih, ki najdejo zaposlitev v drugih kulturnih ustanovah (muzeji, radijske postaje, tiskani in elektronski mediji). Primerjalna prednost je tudi, da so vsebine drugostopenjskega študijskega programa Zgodovina na vseh treh študijskih smereh primerljive z drugimi podobnimi študijskimi programi v EU. Diplomant bo po zaključenem študiju sposoben za samostojno delo v osnovnem ali srednjem izobraževanju ali pa za zaposlitev v kulturnih ustanovah, ki sodelujejo z različnimi evropskimi prostori. Načrtovani učni izidi se ujemajo z ugotovitvami analize o delu za zgodovinarje, na dvopredmetni pedagoški smeri predvsem učitelje zgodovine.

Horizontalna povezanost učnih vsebin Na enopredmetni nepedagoški smeri študijskega programa je predmetnik grajen kronološko in iz štirih osnovnih stebrov, ki tvorijo celoten obseg znanj, ki jih mora osvojiti študent enopredmetne zgodovine. Ti stebri so: slovenska zgodovina, evropska zgodovina, neevropska zgodovina in od drugega semestra tudi (pol)steber balkanska zgodovina. V prvem semestru (prvi letnik) študent spozna zgodovino antike in srednjega veka. Učne enote Slovenski prostor v antiki, Slovenska srednjeveška zgodovina: Zgodovina slovenskega prostora v srednjem veku, Zgodovina neevropskih narodov v srednjem veku, Evropska zgodovina v srednjem vek so med seboj horizontalno povezane in pomenijo osnovo za razumevanje pomembnejših zgodovinskih problemov kasnejših dob. Vsebine učnih enot prvega semestra se nato vertikalno nadgradijo v drugem semestru (prvi letnik). Učna enota Evropska zgodovina v novem veku iz prvega semestra je tako osnova za razumevanje dogajanja, ki ga obravnavajo učne enote Slovenska novoveška zgodovina: Zgodovina slovenskega prostora v zgodnjem novem veku in Neevropska zgodovina v novem veku, s katerima se v vsebinskem smislu horizontalno povezuje. V tretjem semestru (drugi letnik) študent neposredno horizontalno nadgradi pridobljena znanja prvega in drugega semestra z učno enoto Novejša slovenska zgodovina: Slovenska zgodovina 1790-1914. Slednja služi kot temelj za razumevanje vsebin učnih enot Sodobna slovenska zgodovina 1: Slovenska zgodovina po letu 1914 – 1941, Sodobna slovenska zgodovina 2: Slovenska zgodovina po letu 1941, Neevropska sodobna zgodovina (1914 – 1941), Neevropska sodobna zgodovina (po letu 1941), Evropska sodobna zgodovina (1914 – 1939), s katerimi se horizontalno povezuje. Vertikalna povezanost učnih vsebin V okviru enopredmetne nepedagoške smeri v prvem semestru (prvi letnik) študent spozna zgodovino antike in srednjega veka. Vertikalno se te učne enote navezujejo na predmet Evropska zgodovina v novem veku, ki jo študent posluša že v prvem semestru. Vsebine učnih enot prvega semestra se nato vertikalno nadgradijo v drugem semestru (prvi letnik). Učna enota Evropska zgodovina v novem veku iz prvega semestra je tako osnova za razumevanje dogajanja, ki ga obravnavajo učne enote Slovenska novoveška zgodovina: Zgodovina slovenskega prostora v zgodnjem novem veku in Neevropska zgodovina v novem veku, s katerima se v vsebinskem smislu horizontalno povezuje. Učne enote Neevropska novejša zgodovina, Evropska novejša zgodovina in Balkanska novejša zgodovina, ki jih študent posluša v drugem semestru (prvi letnik) pa znanj teh učnih enot vertikalno nadgradijo. Osvojena znanja tretjega semestra (drugi letnik) se vertikalno nadgradijo v učnih enotah četrtega semestra (drugi letnik). Evropska sodobna zgodovina (po letu 1939), Balkanska sodobna zgodovina (1914 - 1941) in Balkanska sodobna zgodovina (po letu 1941) so vsebinsko nadaljevanje predmetov tretjega semestra in se z njimi vertikalno navezujejo.

Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih izidov so javno objavljenih ter se izvajajo skladno s sprejetim učnim programom, učnimi načrti predmetov ter informacijami o predmetu. Sistem ocenjevanja je urejen skladno s Statutom UM in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM, ki sta javno objavljena: https://www.um.si/o-univerzi/dokumentno-sredisce. Učni izidi so definirani z učnimi načrti. Le-ti so javno objavljeni ter dostopni vsakomur. Dosegljivi so v zbirniku študijskih programov na UM, ki je namenjen kandidatom za vpis (prikazuje se akreditacija za generacijo študentov, ki se bo vpisala v prihodnjem letu) ter na spletnih straneh Filozofske fakultete (Študijski programi | Filozofska fakulteta UM). V vsakem učnem načrtu je definiran način ocenjevanja in preverjanja obveznosti študentov. Tako lahko študent na podlagi javno objavljenih vsebin učnih načrtov primerja oziroma preveri vsebine in stopnje znanj določenih veščin. Visokošolski učitelji in sodelavci spodbujajo k sprotnemu delu, sprotnemu preverjanju znanja, s tem pa se študentom omogoča sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Študentje so ob začetku izvajanja predmeta tudi ustno seznanjeni z merili in načini ocenjevanja. Glede na analize pedagoškega dela in evalvacijo študijskega programa se učni načrti ustrezno dopolnjujejo. Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za pridobitev ocene in kreditnih točk pri posameznih učnih enotah študijskega programa ter za napredovanje študentov in njihovo usmeritev v nadaljnji študij, hkrati pa študentom daje povratno informacijo o ravni njihovega usvojenega znanja. Rezultati izpitov se vnesejo v uradno elektronsko evidenco Akademskega informacijskega podsistema (AIPS). Rezultate vnaša izvajalec izpita, ki ima dostop do prijavljenih študentov. Po zaključku vnosa ocen učnih enot posameznega izpita, izvajalec izpita v Službo za študentske zadeve odda podpisan zapisnik o izpitu, ki se trajno hrani in predstavlja uradno evidenco zavoda. Študenti so z oceno izpita seznanjeni takoj po vnosu ob potrditvi le-te s strani izvajalca izpita, na njihovem osebnem AIPS računu, do katerega dostopajo z uporabniškim imenom in geslom. Znanje študenta na izpitu, kolokviju in pri drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja se ocenjuje s pozitivnimi in negativnimi ocenami. Pozitivne ocene so odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6). Negativne ocene so od 1 do 5. Izpitni roki so objavljeni v javno objavljenem študijskem koledarju za posamezno študijsko leto (http://ff.um.si/studenti/urniki). Sezname rednih izpitnih rokov za posamezne učne enote v študijskem letu pripravijo Oddelki, objavi pa jih Služba za študentske zadeve, in sicer najkasneje do 15. novembra za tekoče študijsko leto v informacijskem sistemu AIPS.

Temeljni cilji celotnega študijskega programa so poznavanje in razumevanje zgodovinske stroke, raziskovalne metodologije v zgodovinopisju, poznavanje sodobnih raziskovalnih, teoretičnih in metodoloških pristopov v njem in njihove smiselne uporabe, pa tudi sposobnosti primerjalnega povezovanja slovenske historiografije s svetovno. Študent se usposobi tudi za načrtovanje, izvajanje, vrednotenja in predstavljanje lastnega raziskovalnega dela ter je zmožen odzivanja na aktualne kulturnozgodovinske izzive v sodobni družbi.

Po uspešno zaključenem študijskem programu druge stopnje Zgodovina bodo študenti: - zmožni sporazumevanja v stroki in med strokami v domačem in mednarodnem prostoru; - strokovno kritični, odgovorni in iniciativni; - znali iskati in ustvarjati nove vire znanj, - znali razvijati spretnosti različnih vrst osebne in medosebne komunikacije (pisne, verbalne, grafične...); - zmožni dela v kolektivu; - pridobili komunikacijske sposobnosti za uspešno javno nastopanje. Po zaključeni enopredmetni nepedagoški smeri študijskega programa druge stopnje Zgodovina bodo študenti razen tega znali uporabljati in razvijati znanstvene metode.

Subject-specific competences derive from the programme as a whole, which through its compulsory units provides a basic framework of historical knowledge. Upon successful completion of the second-cycle History programme, students will have acquired the following subject-specific competences: - understanding of history as a discipline; - proficiency in research methodologies in historiography; - familiarity with modern research, theoretical and methodological approaches in historiography and their application; - the ability to respond to the current cultural and historical challenges of the modern age. Upon successful completion of the single-subject non-teaching pathway, students will also: - understand the position of historiography within history as a discipline; - be able to compare Slovene historiography with world historiography.

V študijski program 2. stopnje Zgodovina (enopredmetna nepedagoška smer) se lahko vpiše, kdor je zaključil: 1. Študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij: zgodovina in arheologija (0222). 2. Študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij: družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost (03), umetnost in humanistika (02), naravoslovje, matematika in statistika (05), poslovne in upravne vede, pravo (04) ter izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev (01), če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 15 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Zgodovina slovenskega prostora v srednjem veku (6 ECTS), Zgodovina slovenskega prostora v zgodnjem novem veku (3 ECTS) in Slovenska zgodovina 1914–1941 (6 ECTS). 3. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: zgodovina in arheologija (0222). 4. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost (03), umetnost in humanistika (02), naravoslovje, matematika in statistika (05), poslovne in upravne vede, pravo (04) ter izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev (01), če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 15 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Zgodovina slovenskega prostora v srednjem veku (6 ECTS), Zgodovina slovenskega prostora v zgodnjem novem veku (3 ECTS) in Slovenska zgodovina 1914–1941 (6 ECTS). 5. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: zgodovina in arheologija (0222). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehode med študijskimi programi, določene z akreditiranim študijskim programom. 6. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost (03), umetnost in humanistika (02), naravoslovje, matematika in statistika (05), poslovne in upravne vede, pravo (04) ter izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev (01). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 10–30 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija. 7. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: zgodovina in arheologija (0222). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehode med študijskimi programi, določene z akreditiranim študijskim programom. 8. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost (03), umetnost in humanistika (02), naravoslovje, matematika in statistika (05), poslovne in upravne vede, pravo (04) ter izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev (01). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 10–30 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija.

Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 2. stopnje Zgodovina se upošteva: Uspeh pri predhodnem študiju: Povprečna ocena: 70 % Ocena diplomskega dela: 30 % (če ga je predhodni študij predvideval) oziroma Povprečna ocena: 100 % (če predhodni študij diplomskega dela ni predvideval)

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. členom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se določijo letnik vpisa in manjkajoče študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo študij zaključiti po novem programu. Prehodi so mogoči med študijskimi programi: - ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in - med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti v študijski programih Univerze v Mariboru (https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Pravilnik-o-priznavanju-znanj-in-spretnosti-v-studijskih-programih-UM-st.-012-2019-2.pdf) se urejajo postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti, ki jih kandidati pridobijo s formalnim in neformalnim učenjem pred vpisom in med študijem na Univerzi v Mariboru. Postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti se uporabljajo za kandidate, ki se vpisujejo na UM, in za že vpisane študente, ki želijo, da se jim znanja upoštevajo kot del opravljene študijske obveznosti v obstoječem programu.

Študent konča študij na enopredmetni nepedagoški smeri študijskega programa, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in tako zbere najmanj 120 ECTS.

mag. zgod. in …
magister zgodovine in …
magistrica zgodovine in …

02 - Umetnost in humanistika

0222 - Zgodovina in arheologija

6.1 - Zgodovina in arheologija

Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi sedme alineje enajstega odstavka 51. h clena in sedmega odstavka 51. p clena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno precišceno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 - odlocba US, 64/08, 86/09 in 62/2010 – ZUPJS) v zvezi s 56. clenom Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 95/2010) na svoji 27. seji 3. 5. 2011 podelil akreditacijo študijskemu programu druge stopnje Zgodovina Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor.

Študent na dvopredmetni nepedagoški smeri mora za napredovanje v 2. letnik zbrati najmanj 23 ECTS in število ECTS, ki ga predvideva drugi izbrani program.

Študijski program druge stopnje Zgodovina nima predvidenih pogojev za dokončanje posameznih delov programa.

Diplomant magistrskega študijskega programa 2. stopnje lahko nadaljuje študij na študijskih programih 3. stopnje.

FF UM je vpeta v svoje lokalno in tudi širše okolje. V njenem okviru Oddelek za zgodovino razvija obsežno sodelovanje z muzejskimi, raziskovalnimi in drugimi humanisticnimi ustanovami v Mariboru in na njegovem širšem obmocju. Izpostaviti je treba zlasti sodelovanje s Pokrajinskim arhivom, Pokrajinskim muzejem in Muzejem narodne osvoboditve Maribor. Oddelek za zgodovino ponuja študijski program druge stopnje Zgodovina z njegovimi tremi študijskimi smermi zaradi potreb, ki obstajajo po zgodovinarjih in uciteljih zgodovine doma in v tujini, predvsem na obmocjih, kjer je v uradni rabi slovenski jezik. Podatkov o natancnih potrebah po magistrih zgodovine in uciteljih zgodovine uradno ni mogoce pridobiti, saj poklic zgodovinarja ni reguliran. V nadaljevanju zato navajamo podatke, ki so nam na voljo in ki so izhodišce za oceno potreb po teh poklicnih skupinah. Sami vzdržujemo stike z diplomanti v okviru programskega sveta oddelka in zlasti kluba alumnov, kjer dajemo diplomantom možnost, da svoje izkušnje posredujejo trenutnim študentkam in študentom. Žal je delovanje kluba v zadnjih letih ovirala pandemija. Iz podatkov ZRSZ za leti 2021 in 2022 izhaja, da je bilo kot brezposelnih registriranih v Sloveniji 25 univerzitetnih diplomiranih zgodovinarjev in 61 magistrov zgodovine, tako pedagoške kot nepedagoške smeri. Iz podatkov ZRSZ za leti 2021 in 2022 pa prav tako izhaja, da se je iz evidence registriranih brezposelnih oseb v Republiki Sloveniji odjavilo skupno 24 univerzitetnih diplomiranih zgodovinarjev in 56 magistrov zgodovine. Omenjene številke nakazujejo, da je potreba po zgodovinarjih v slovenskem prostoru še vedno obstojeca in se v zadnjih letih ocitno povecuje, ceprav je število oseb, ki so se odjavili iz evidence registriranih brezposelnih oseb, še vedno nekoliko višje v primerjavi s številom tistih, ki so bili prijavljeni med registriranimi brezposelnimi osebami s tega podrocja. Kar se tice dvopredmetne smeri študijskega programa, je potrebno obenem poudariti, da gre glede na strukturo izobraževanja v Sloveniji za nepogrešljiv program, saj edini v celotni vzhodni polovici Slovenije izobražuje diplomante, ki se lahko neposredno vkljucijo v delo arhivskih in muzejskih ustanov, diplomanti dvopredmetnega študijskega programa pa za pedagoško delo v osnovnih in srednjih šolah. Osrednje podrocje delovanja diplomantov so tako pri diplomantih enopredmetne in dvopredmetne smeri razlicne kulturne ustanove (arhivi, knjižnice, radijske postaje, tiskani in elektronski mediji), delujejo pa tudi kot posredovalci vednosti o kulturni dedišcini in v turizmu. Morda so diplomanti teh dveh smeri študijskega programa druge stopnje Zgodovina celo v težjem položaju, saj jim je onemogocen vsaj neposreden vstop v pedagoški poklic, ki je za zgodovinarje še vedno najobetavnejša poklicna pot. Toda po drugi strani je vecji obseg teoreticnih in metodoloških vsebin nujen za ohranjanje znanstvenega potenciala zgodovinske stroke v Sloveniji. Za diplomante dvopredmetne pedagoške smeri so primarno zaposlitveno polje ravno omenjene šole, vendar narašca delež tistih, ki najdejo zaposlitev v drugih kulturnih ustanovah (muzeji, radijske postaje, tiskani in elektronski mediji). Primerjalna prednost je tudi, da so vsebine drugostopenjskega študijskega programa Zgodovina na vseh treh študijskih smereh primerljive z drugimi podobnimi študijskimi programi v EU. Diplomant bo po zakljucenem študiju sposoben za samostojno delo v osnovnem ali srednjem izobraževanju ali pa za zaposlitev v kulturnih ustanovah, ki sodelujejo z razlicnimi evropskimi prostori. Nacrtovani ucni izidi se ujemajo z ugotovitvami analize o delu za zgodovinarje, na dvopredmetni pedagoški smeri predvsem ucitelje zgodovine.

Horizontalna povezanost ucnih vsebin Tudi na dvopredmetni nepedagoški smeri študijskega programa je predmetnik grajen kronološko, a z manj stebri. Študent v štirih semestrih spozna zgodovino vseh zgodovinskih obdobij. V prvem semestru (prvi letnik) študent spozna zgodovino srednjega veka. Ucne enote Slovenska srednjeveška zgodovina: Zgodovina slovenskega prostora v srednjem veku, in Evropska zgodovina v srednjem veku sta med seboj horizontalno povezana in pomenita osnovo za razumevanje pomembnejših zgodovinskih problemov kasnejših dob. Izbirne ucne enote iz sklopa Neevropske ali Balkanske zgodovine, izmed katerih študent izbere po en predmet, mu nudita možnost dodatne poglobitve znanj, saj se s posredovanimi vsebinami obveznih ucnih enot horizontalno navezujejo. Vertikalna povezanost ucnih vsebin V okviru dvopredmetne nepedagoške smeri v prvem semestru (prvi letnik) študent spozna zgodovino srednjega veka. Evropska zgodovina v novem veku je s temi ucnimi enotami vertikalno povezana, saj poglablja znanja posredovana v teh predmetih. Vsebine ucnih enot prvega semestra se vertikalno nadgradijo v drugem semestru (prvi letnik). Steber slovenske zgodovine se vertikalno nadaljuje v ucni enoti Slovenska novoveška zgodovina: Zgodovina slovenskega prostora v zgodnjem novem veku, steber evropske zgodovine pa v ucnih enotah Evropska novejša zgodovina in Evropska sodobna zgodovina. V tretjem semestru (drugi letnik) študent neposredno vertikalno nadgradi pridobljena znanja prvega letnika (vsebine slovenske zgodovine), ki jih vertikalno nadgrajujejo vsebine ucnih enot Novejša slovenska zgodovina: Slovenska zgodovina 1790 - 1914. Slednje mu služi kot temelj za razumevanje vsebin ucnih enot Sodobna slovenska zgodovina 1: Slovenska zgodovina po letu 1914 – 1941, Sodobna slovenska zgodovina 2: Slovenska zgodovina po letu 1941.

Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih izidov so javno objavljenih ter se izvajajo skladno s sprejetim učnim programom, učnimi načrti predmetov ter informacijami o predmetu. Sistem ocenjevanja je urejen skladno s Statutom UM in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM, ki sta javno objavljena: https://www.um.si/o-univerzi/dokumentno-sredisce. Učni izidi so definirani z učnimi načrti. Le-ti so javno objavljeni ter dostopni vsakomur. Dosegljivi so v zbirniku študijskih programov na UM, ki je namenjen kandidatom za vpis (prikazuje se akreditacija za generacijo študentov, ki se bo vpisala v prihodnjem letu) ter na spletnih straneh Filozofske fakultete (Študijski programi | Filozofska fakulteta UM). V vsakem učnem načrtu je definiran način ocenjevanja in preverjanja obveznosti študentov. Tako lahko študent na podlagi javno objavljenih vsebin učnih načrtov primerja oziroma preveri vsebine in stopnje znanj določenih veščin. Visokošolski učitelji in sodelavci spodbujajo k sprotnemu delu, sprotnemu preverjanju znanja, s tem pa se študentom omogoča sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Študentje so ob začetku izvajanja predmeta tudi ustno seznanjeni z merili in načini ocenjevanja. Glede na analize pedagoškega dela in evalvacijo študijskega programa se učni načrti ustrezno dopolnjujejo. Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za pridobitev ocene in kreditnih točk pri posameznih učnih enotah študijskega programa ter za napredovanje študentov in njihovo usmeritev v nadaljnji študij, hkrati pa študentom daje povratno informacijo o ravni njihovega usvojenega znanja. Rezultati izpitov se vnesejo v uradno elektronsko evidenco Akademskega informacijskega podsistema (AIPS). Rezultate vnaša izvajalec izpita, ki ima dostop do prijavljenih študentov. Po zaključku vnosa ocen učnih enot posameznega izpita, izvajalec izpita v Službo za študentske zadeve odda podpisan zapisnik o izpitu, ki se trajno hrani in predstavlja uradno evidenco zavoda. Študenti so z oceno izpita seznanjeni takoj po vnosu ob potrditvi le-te s strani izvajalca izpita, na njihovem osebnem AIPS računu, do katerega dostopajo z uporabniškim imenom in geslom. Znanje študenta na izpitu, kolokviju in pri drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja se ocenjuje s pozitivnimi in negativnimi ocenami. Pozitivne ocene so odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6). Negativne ocene so od 1 do 5. Izpitni roki so objavljeni v javno objavljenem študijskem koledarju za posamezno študijsko leto (http://ff.um.si/studenti/urniki). Sezname rednih izpitnih rokov za posamezne učne enote v študijskem letu pripravijo Oddelki, objavi pa jih Služba za študentske zadeve, in sicer najkasneje do 15. novembra za tekoče študijsko leto v informacijskem sistemu AIPS.

Temeljni cilji celotnega študijskega programa so poznavanje in razumevanje zgodovinske stroke, raziskovalne metodologije v zgodovinopisju, poznavanje sodobnih raziskovalnih, teoreticnih in metodoloških pristopov v njem in njihove smiselne uporabe, pa tudi sposobnosti primerjalnega povezovanja slovenske historiografije s svetovno. Študent se usposobi tudi za nacrtovanje, izvajanje, vrednotenja in predstavljanje lastnega raziskovalnega dela ter je zmožen odzivanja na aktualne kulturnozgodovinske izzive v sodobni družbi.

Po uspešno zakljucenem študijskem programu druge stopnje Zgodovina bodo študenti: - zmožni sporazumevanja v stroki in med strokami v domacem in mednarodnem prostoru; - strokovno kriticni, odgovorni in iniciativni; - znali iskati in ustvarjati nove vire znanj, - znali razvijati spretnosti razlicnih vrst osebne in medosebne komunikacije (pisne, verbalne, graficne...); - zmožni dela v kolektivu; - pridobili komunikacijske sposobnosti za uspešno javno nastopanje. Po zakljuceni enopredmetni nepedagoški smeri študijskega programa druge stopnje Zgodovina bodo študenti razen tega znali uporabljati in razvijati znanstvene metode.

Predmetno-specificne kompetence izhajajo iz celotnega programa, ki na podlagi obveznih predmetov nudi temeljno ogrodje zgodovinskih znanj. Po uspešno zakljucenem študijskem programu druge stopnje Zgodovina bodo študenti: - razumeli zgodovinsko stroko; - obvladovali raziskovalne metodologije v zgodovinopisju; - poznali sodobne raziskovalne teoreticne in metodološke pristope v zgodovinopisju ter njihove aplikacije; - znali se odzivati na aktualne kulturnozgodovinske izzive sodobnega casa. Po uspešno zakljucenem študiju na enopredmetni nepedagoški smeri bodo študentje razen tega: - poznali umešcenost zgodovinopisja v okviru zgodovinske stroke; - znali primerjati slovensko zgodovinopisje s svetovnim.

V študijski program 2. stopnje Zgodovina (dvopredmetna nepedagoška smer) in Zgodovina (dvopredmetna pedagoška smer) se lahko vpiše, kdor je zakljucil: 1. Študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih podrocij: zgodovina in arheologija (0222). 2. Študijski program prve stopnje z drugih strokovnih podrocij: družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost (03), umetnost in humanistika (02), naravoslovje, matematika in statistika (05), poslovne in upravne vede, pravo (04) ter izobraževalne znanosti in izobraževanje uciteljev (01), ce je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 9 ECTS, in ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, k i jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Zgodovina slovenskega prostora v srednjem veku (6 ECTS) in Zgodovina slovenskega prostora v zgodnjem novem veku (3 ECTS). 3. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih podrocij: zgodovina in arheologija (0222). 4. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih podrocij: družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost (03), umetnost in humanistika (02), naravoslovje, matematika in statistika (05), poslovne in upravne vede, pravo (04) ter izobraževalne znanosti in izobraževanje uciteljev (01), ce je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu 9 ECTS, in ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Zgodovina slovenskega prostora v srednjem veku (6 ECTS) in Zgodovina slovenskega prostora v zgodnjem novem veku (3 ECTS). 5. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih podrocij: zgodovina in arheologija (0222). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 30 ECTS ter ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, ce s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehode med študijskimi programi, dolocene z akreditiranim študijskim programom. 6. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih podrocij: družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost (03), umetnost in humanistika (02), naravoslovje, matematika in statistika (05), poslovne in upravne vede, pravo (04) ter izobraževalne znanosti in izobraževanje uciteljev (01). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 5–15 ECTS ter ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija. 7. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih podrocij: zgodovina in arheologija (0222). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 30 ECTS ter ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, ce s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehode med študijskimi programi, dolocene z akreditiranim študijskim programom. 8. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih podrocij: družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost (03), umetnost in humanistika (02), naravoslovje, matematika in statistika (05), poslovne in upravne vede, pravo (04) ter izobraževalne znanosti in izobraževanje uciteljev (01). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 5–15 ECTS ter ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija.

Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 2. stopnje Zgodovina se upošteva: Uspeh pri predhodnem študiju: Povprecna ocena: 70 % Ocena diplomskega dela: 30 % (ce ga je predhodni študij predvideval) oziroma Povprecna ocena: 100 % (ce predhodni študij diplomskega dela ni predvideval)

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. clenom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se dolocijo letnik vpisa in manjkajoce študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, ce želijo študij zakljuciti po novem programu. Prehodi so mogoci med študijskimi programi: - ki ob zakljucku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in - med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti v študijski programih Univerze v Mariboru (https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Pravilnik-o-priznavanju-znanj-in-spretnosti-v-studijskih-programih-UM-st.-012-2019-2.pdf) se urejajo postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti, ki jih kandidati pridobijo s formalnim in neformalnim učenjem pred vpisom in med študijem na Univerzi v Mariboru. Postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti se uporabljajo za kandidate, ki se vpisujejo na UM, in za že vpisane študente, ki želijo, da se jim znanja upoštevajo kot del opravljene študijske obveznosti v obstoječem programu.

Študent zaključi študij na dvopredmetni nepedagoški smeri študijskega programa 2. stopnje Zgodovina, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti na obeh delih dvopredmetnega študija in tako skupno zbere najmanj 120 ECTS (60 ECTS na enem in 60 ECTS na drugem delu dvopredmetnega študija). Na dvopredmetnem študiju se lahko zaključno delo pripravi za posamezno polovico študija ali kot skupno magistrsko delo.

mag. prof. zgod. in …
magister profesor zgodovine in …
magistrica profesorica zgodovine in …

01 - Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev

0114 - Izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo

5.3 - Izobraževanje

Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi sedme alineje enajstega odstavka 51. h clena in sedmega odstavka 51. p clena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno precišceno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 - odlocba US, 64/08, 86/09 in 62/2010 – ZUPJS) v zvezi s 56. clenom Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 95/2010) na svoji 27. seji 3. 5. 2011 podelil akreditacijo dvopredmetnemu pedagoškemu študijskemu programu druge stopnje Zgodovina Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor.

Študent na dvopredmetni pedagoški smeri mora za napredovanje v 2. letnik zbrati najmanj 23 ECTS in število ECTS, ki ga predvideva drugi izbrani program.

Študijski program druge stopnje Zgodovina nima predvidenih pogojev za dokončanje posameznih delov programa.

Diplomant magistrskega študijskega programa 2. stopnje lahko nadaljuje študij na študijskih programih 3. stopnje.

FF UM je vpeta v svoje lokalno in tudi širše okolje. V njenem okviru Oddelek za zgodovino razvija obsežno sodelovanje z muzejskimi, raziskovalnimi in drugimi humanisticnimi ustanovami v Mariboru in na njegovem širšem obmocju. Izpostaviti je treba zlasti sodelovanje s Pokrajinskim arhivom, Pokrajinskim muzejem in Muzejem narodne osvoboditve Maribor. Oddelek za zgodovino ponuja študijski program druge stopnje Zgodovina z njegovimi tremi študijskimi smermi zaradi potreb, ki obstajajo po zgodovinarjih in uciteljih zgodovine doma in v tujini, predvsem na obmocjih, kjer je v uradni rabi slovenski jezik. Podatkov o natancnih potrebah po magistrih zgodovine in uciteljih zgodovine uradno ni mogoce pridobiti, saj poklic zgodovinarja ni reguliran. V nadaljevanju zato navajamo podatke, ki so nam na voljo in ki so izhodišce za oceno potreb po teh poklicnih skupinah. Sami vzdržujemo stike z diplomanti v okviru programskega sveta oddelka in zlasti kluba alumnov, kjer dajemo diplomantom možnost, da svoje izkušnje posredujejo trenutnim študentkam in študentom. Žal je delovanje kluba v zadnjih letih ovirala pandemija. Iz podatkov ZRSZ za leti 2021 in 2022 izhaja, da je bilo kot brezposelnih registriranih v Sloveniji 25 univerzitetnih diplomiranih zgodovinarjev in 61 magistrov zgodovine, tako pedagoške kot nepedagoške smeri. Iz podatkov ZRSZ za leti 2021 in 2022 pa prav tako izhaja, da se je iz evidence registriranih brezposelnih oseb v Republiki Sloveniji odjavilo skupno 24 univerzitetnih diplomiranih zgodovinarjev in 56 magistrov zgodovine. Omenjene številke nakazujejo, da je potreba po zgodovinarjih v slovenskem prostoru še vedno obstojeca in se v zadnjih letih ocitno povecuje, ceprav je število oseb, ki so se odjavili iz evidence registriranih brezposelnih oseb, še vedno nekoliko višje v primerjavi s številom tistih, ki so bili prijavljeni med registriranimi brezposelnimi osebami s tega podrocja. Kar se tice dvopredmetne smeri študijskega programa, je potrebno obenem poudariti, da gre glede na strukturo izobraževanja v Sloveniji za nepogrešljiv program, saj edini v celotni vzhodni polovici Slovenije izobražuje diplomante, ki se lahko neposredno vkljucijo v delo arhivskih in muzejskih ustanov, diplomanti dvopredmetnega študijskega programa pa za pedagoško delo v osnovnih in srednjih šolah. Osrednje podrocje delovanja diplomantov so tako pri diplomantih enopredmetne in dvopredmetne smeri razlicne kulturne ustanove (arhivi, knjižnice, radijske postaje, tiskani in elektronski mediji), delujejo pa tudi kot posredovalci vednosti o kulturni dedišcini in v turizmu. Morda so diplomanti teh dveh smeri študijskega programa druge stopnje Zgodovina celo v težjem položaju, saj jim je onemogocen vsaj neposreden vstop v pedagoški poklic, ki je za zgodovinarje še vedno najobetavnejša poklicna pot. Toda po drugi strani je vecji obseg teoreticnih in metodoloških vsebin nujen za ohranjanje znanstvenega potenciala zgodovinske stroke v Sloveniji. Za diplomante dvopredmetne pedagoške smeri so primarno zaposlitveno polje ravno omenjene šole, vendar narašca delež tistih, ki najdejo zaposlitev v drugih kulturnih ustanovah (muzeji, radijske postaje, tiskani in elektronski mediji). Primerjalna prednost je tudi, da so vsebine drugostopenjskega študijskega programa Zgodovina na vseh treh študijskih smereh primerljive z drugimi podobnimi študijskimi programi v EU. Diplomant bo po zakljucenem študiju sposoben za samostojno delo v osnovnem ali srednjem izobraževanju ali pa za zaposlitev v kulturnih ustanovah, ki sodelujejo z razlicnimi evropskimi prostori. Nacrtovani ucni izidi se ujemajo z ugotovitvami analize o delu za zgodovinarje, na dvopredmetni pedagoški smeri predvsem ucitelje zgodovine.

Horizontalna povezanost ucnih vsebin Na dvopredmetni pedagoški smeri študijskega programa je prvi sklop tako imenovani pedagoško-didakticno-psihološki sklop ucnih enot. Ta sklop ucnih enot izhaja iz dejstva, da ima uciteljski poklic do dolocene mere skupne znacilnosti in zakonitosti, ki zajemajo pedagoške, didakticne in psihološke razsežnosti pedagoškega delovanja, ne glede na vrsto in stopnjo izobraževanja. Ucne enote posameznih semestrov se med seboj horizontalno povezujejo, npr. Pedagogika in Didaktika ali Psihologija ucenja in razvoj mladostnika in Delo z otroki s posebnimi potrebami, saj posredovana znanja omogocajo lažje in širše razumevanje obravnavane problematike. Ucne enote s podrocja zgodovine se izvajajo v vseh štirih semestrih. Horizontalno (vsaj z vsebinskega vidika) te ucne enote dopolnjujejo (ali nadgrajujejo) izbirne ucne enote Zgodovina, ki pa študentu dajejo možnost, da vsebine prilagodi lastnim interesom, npr.: Izbrana poglavja iz politicne zgodovine, Izbrana poglavja iz zgodovine migracij, Izbrana poglavja iz zgodovine vsakdanjega življenja, Izbrana poglavja iz zgodovine migracij, Izbrana poglavja iz gospodarske zgodovine, Izbrana poglavja iz vojaške zgodovine in Izbrana poglavja iz kulturne zgodovine. Vertikalna povezanost ucnih vsebin V okviru dvopredmetne pedagoške smeri študijskega programa se ucne enote s podrocja zgodovine izvajajo v vseh štirih semestrih. Pri tem je potrebno poudariti, da zaradi znacilnosti zgodovinopisja govorimo o vertikalni nadgradnji znanj. Ucne enote Slovenska srednjeveška zgodovina: Zgodovina slovenskega prostora v srednjem veku, Slovenska novoveška zgodovina: Zgodovina slovenskega prostora v zgodnjem novem veku, Novejša slovenska zgodovina: Slovenska zgodovina 1790 - 1914, Sodobna slovenska zgodovina 1: Slovenska zgodovina 1914 – 1941, Sodobna slovenska zgodovina 2: Slovenska zgodovina po letu 1941 so razporejene kronološko in obravnavajo glavna zgodovinska obdobja. Zaradi pomena nacionalne zgodovine in potrebe po tem, da ucitelji poznajo zakonitosti razvoja slovenske nacionalne zgodovine smo v teh ucnih enotah dali poudarek temu vidiku zgodovinopisja. Kronološko so razporejeni in s tem vertikalno povezani tudi dva predmeta iz evropske zgodovine, v vsakem semestru drugega letnika študija po eden.

Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih izidov so javno objavljenih ter se izvajajo skladno s sprejetim učnim programom, učnimi načrti predmetov ter informacijami o predmetu. Sistem ocenjevanja je urejen skladno s Statutom UM in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM, ki sta javno objavljena: https://www.um.si/o-univerzi/dokumentno-sredisce. Učni izidi so definirani z učnimi načrti. Le-ti so javno objavljeni ter dostopni vsakomur. Dosegljivi so v zbirniku študijskih programov na UM, ki je namenjen kandidatom za vpis (prikazuje se akreditacija za generacijo študentov, ki se bo vpisala v prihodnjem letu) ter na spletnih straneh Filozofske fakultete (Študijski programi | Filozofska fakulteta UM). V vsakem učnem načrtu je definiran način ocenjevanja in preverjanja obveznosti študentov. Tako lahko študent na podlagi javno objavljenih vsebin učnih načrtov primerja oziroma preveri vsebine in stopnje znanj določenih veščin. Visokošolski učitelji in sodelavci spodbujajo k sprotnemu delu, sprotnemu preverjanju znanja, s tem pa se študentom omogoča sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Študentje so ob začetku izvajanja predmeta tudi ustno seznanjeni z merili in načini ocenjevanja. Glede na analize pedagoškega dela in evalvacijo študijskega programa se učni načrti ustrezno dopolnjujejo. Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za pridobitev ocene in kreditnih točk pri posameznih učnih enotah študijskega programa ter za napredovanje študentov in njihovo usmeritev v nadaljnji študij, hkrati pa študentom daje povratno informacijo o ravni njihovega usvojenega znanja. Rezultati izpitov se vnesejo v uradno elektronsko evidenco Akademskega informacijskega podsistema (AIPS). Rezultate vnaša izvajalec izpita, ki ima dostop do prijavljenih študentov. Po zaključku vnosa ocen učnih enot posameznega izpita, izvajalec izpita v Službo za študentske zadeve odda podpisan zapisnik o izpitu, ki se trajno hrani in predstavlja uradno evidenco zavoda. Študenti so z oceno izpita seznanjeni takoj po vnosu ob potrditvi le-te s strani izvajalca izpita, na njihovem osebnem AIPS računu, do katerega dostopajo z uporabniškim imenom in geslom. Znanje študenta na izpitu, kolokviju in pri drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja se ocenjuje s pozitivnimi in negativnimi ocenami. Pozitivne ocene so odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6). Negativne ocene so od 1 do 5. Izpitni roki so objavljeni v javno objavljenem študijskem koledarju za posamezno študijsko leto (http://ff.um.si/studenti/urniki). Sezname rednih izpitnih rokov za posamezne učne enote v študijskem letu pripravijo Oddelki, objavi pa jih Služba za študentske zadeve, in sicer najkasneje do 15. novembra za tekoče študijsko leto v informacijskem sistemu AIPS.

Temeljni cilji celotnega študijskega programa so poznavanje in razumevanje zgodovinske stroke, raziskovalne metodologije v zgodovinopisju, poznavanje sodobnih raziskovalnih, teoreticnih in metodoloških pristopov v njem in njihove smiselne uporabe, pa tudi sposobnosti primerjalnega povezovanja slovenske historiografije s svetovno. Študent se usposobi tudi za nacrtovanje, izvajanje, vrednotenja in predstavljanje lastnega raziskovalnega dela ter je zmožen odzivanja na aktualne kulturnozgodovinske izzive v sodobni družbi. Cilj dvopredmetne pedagoške smeri študijskega programa je prav tako usposobiti strokovnjake za samostojno razvijanje novega znanja in reševanje najzahtevnejših problemov ter izobraziti kader, ki bo ob zakljucku študijskega programa pridobil znanja, spretnosti in sposobnosti, ki po mednarodnih standardih veljajo za temeljna s podrocja izobraževanja uciteljev zgodovine. Osnovni cilj dvopredmetne pedagoške smeri na študijskem programu druge stopnje Zgodovina je usposobiti pedagoške delavce, ucitelje s podrocja zgodovine, ki bodo med študijem pridobili vsa potrebna znanja, ki so v ožjem smislu vezana na izbran študijski program (torej zgodovino), v širšem smislu pa na kompleksnost pedagoškega procesa. Ustrezna izbira vezave druge polovice študijskega programa bo kandidatu dala prednost na trgu dela in hkrati razširila njegovo vedenje o kompleksnih družbenih pojavih.

Po uspešno zakljucenem študijskem programu druge stopnje Zgodovina bodo študenti: - zmožni sporazumevanja v stroki in med strokami v domacem in mednarodnem prostoru; - strokovno kriticni, odgovorni in iniciativni; - znali iskati in ustvarjati nove vire znanj, - znali razvijati spretnosti razlicnih vrst osebne in medosebne komunikacije (pisne, verbalne, graficne...); - zmožni dela v kolektivu; - pridobili komunikacijske sposobnosti za uspešno javno nastopanje. Študenti dvopredmetne pedagoške smeri bodo razen tega pridobili naslednje splošne kompetence: - znali bodo voditi izobraževalne projekte in strokovne organizacije; - znali bodo sodelovati pri posodabljanju in razvijanju šolskih kurikulumov ter vkljucevanja v razvojno raziskovalne dejavnosti, ki se organizirajo na šolski, lokalni, državni mednarodni ravni.

Predmetno-specificne kompetence izhajajo iz celotnega programa, ki na podlagi obveznih predmetov nudi temeljno ogrodje zgodovinskih znanj. Po uspešno zakljucenem študijskem programu druge stopnje Zgodovina bodo študenti: - razumeli zgodovinsko stroko; - obvladovali raziskovalne metodologije v zgodovinopisju; - poznali sodobne raziskovalne teoreticne in metodološke pristope v zgodovinopisju ter njihove aplikacije; - znali se odzivati na aktualne kulturnozgodovinske izzive sodobnega casa. Po uspešno zakljucenem študiju na dvopredmetni pedagoški smeri študijskega programa bodo študentje imeli: - sposobnost ucinkovite komunikacije z ucenkami_ci ter vzpostavljanja vzpodbudnega ucnega okolja; - sposobnost prilagajanja pouka kognitivni, socialni in emocionalni zrelosti ucenk in ucencev; - sposobnost nacrtovanja, izvajanja in vrednotenja ucnega procesa; - sposobnost uporabe sodobnih nacel, metod in tehnik preverjanja in ocenjevanja znanja; - sposobnost uporabe sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije pri poucevanju in pedagoškem delu; - sposobnost ucinkovitega vodenja razreda; - sposobnost timskega povezovanja s sodelavci in širšim okoljem; - sposobnost ucinkovitega komuniciranja s starši; - sposobnost kriticne refleksije lastne pedagoške prakse in nacrtovanja profesionalnega razvoja; - sposobnost eticne refleksije; - sposobnost vzpostavljanja inkluzivne šolske klime.

V študijski program 2. stopnje Zgodovina (dvopredmetna nepedagoška smer) in Zgodovina (dvopredmetna pedagoška smer) se lahko vpiše, kdor je zakljucil: 1. Študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih podrocij: zgodovina in arheologija (0222). 2. Študijski program prve stopnje z drugih strokovnih podrocij: družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost (03), umetnost in humanistika (02), naravoslovje, matematika in statistika (05), poslovne in upravne vede, pravo (04) ter izobraževalne znanosti in izobraževanje uciteljev (01), ce je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 9 ECTS, in ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, k i jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Zgodovina slovenskega prostora v srednjem veku (6 ECTS) in Zgodovina slovenskega prostora v zgodnjem novem veku (3 ECTS). 3. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih podrocij: zgodovina in arheologija (0222). 4. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih podrocij: družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost (03), umetnost in humanistika (02), naravoslovje, matematika in statistika (05), poslovne in upravne vede, pravo (04) ter izobraževalne znanosti in izobraževanje uciteljev (01), ce je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu 9 ECTS, in ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Zgodovina slovenskega prostora v srednjem veku (6 ECTS) in Zgodovina slovenskega prostora v zgodnjem novem veku (3 ECTS). 5. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih podrocij: zgodovina in arheologija (0222). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 30 ECTS ter ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, ce s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehode med študijskimi programi, dolocene z akreditiranim študijskim programom. 6. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih podrocij: družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost (03), umetnost in humanistika (02), naravoslovje, matematika in statistika (05), poslovne in upravne vede, pravo (04) ter izobraževalne znanosti in izobraževanje uciteljev (01). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 5–15 ECTS ter ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija. 7. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih podrocij: zgodovina in arheologija (0222). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 30 ECTS ter ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, ce s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehode med študijskimi programi, dolocene z akreditiranim študijskim programom. 8. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih podrocij: družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost (03), umetnost in humanistika (02), naravoslovje, matematika in statistika (05), poslovne in upravne vede, pravo (04) ter izobraževalne znanosti in izobraževanje uciteljev (01). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 5–15 ECTS ter ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija.

Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 2. stopnje Zgodovina se upošteva: Uspeh pri predhodnem študiju: Povprecna ocena: 70 % Ocena diplomskega dela: 30 % (ce ga je predhodni študij predvideval) oziroma Povprecna ocena: 100 % (ce predhodni študij diplomskega dela ni predvideval)

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. clenom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se dolocijo letnik vpisa in manjkajoce študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, ce želijo študij zakljuciti po novem programu. Prehodi so mogoci med študijskimi programi: - ki ob zakljucku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in - med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti v študijski programih Univerze v Mariboru (https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Pravilnik-o-priznavanju-znanj-in-spretnosti-v-studijskih-programih-UM-st.-012-2019-2.pdf) se urejajo postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti, ki jih kandidati pridobijo s formalnim in neformalnim učenjem pred vpisom in med študijem na Univerzi v Mariboru. Postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti se uporabljajo za kandidate, ki se vpisujejo na UM, in za že vpisane študente, ki želijo, da se jim znanja upoštevajo kot del opravljene študijske obveznosti v obstoječem programu.

Študent zaključi študij na dvopredmetni pedagoški smeri študijskega programa 2. stopnje Zgodovina, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti na obeh delih dvopredmetnega študija in tako skupno zbere najmanj 120 ECTS (60 ECTS na enem in 60 ECTS na drugem delu dvopredmetnega študija. Na dvopredmetnem študiju se lahko zaključno delo pripravi za posamezno polovico študija ali kot skupno magistrsko delo.