mag. prof. nem. kot tuj. jez.
magister profesor nemščine kot tujega jezika
magistrica profesorica nemščine kot tujega jezika
M.A.
Master of Arts
01 - Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev
0114 - Izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo
6 - Humanistične vede
Besedilo o sprejetju
Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi sedme alineje enajstega odstavka 51. h člena in sedmega odstavka 51. p člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 - odločba US, 64/08, 86/09 in 62/2010 – ZUPJS) v zvezi s 56. členom Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 95/2010) na svoji 25. seji 21. 4. 2011 podelil akreditacijo študijskemu programu druge stopnje Medkulturna germanistika Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor.
Pogoji za napredovanje po študijskem programu
Študent mora za napredovanje v 2. letnik študijske smeri Nemščina kot tuji jezik zbrati najmanj 54 ECTS.
Pogoji za dokončanje posameznih delov študijskega programa
Študijski program nima predvidenih pogojev za dokončanje posameznih delov programa.
Možnosti za nadaljevanje študija
Diplomant magistrskega študijskega programa 2. stopnje lahko nadaljuje študij na študijskih programih 3. stopnje.
Možnosti za zaposlitev
Eno- in dvopredmetni pedagoški študijski smeri Nemščina kot tuji jezik na drugi stopnji študija sta zasnovani tako, da se odzivata na zaposlitvene potrebe izobraževalnih, raziskovalnih, pedagoških, andragoških in drugih ustanov s področja nemškega jezika, nemške književnosti in didaktike nemškega jezika in književnosti, obenem pa omogočata tudi zaposlitev na drugih gospodarskih in negospodarskih področjih.
Eno- in dvopredmetni pedagoški študijski smeri druge stopnje Nemščina kot tuji jezik omogočata diplomantom, da pridobijo temeljne strokovne kompetence na področju učenja in poučevanja nemščine kot tujega jezika, s poudarkom na poučevanju različnih ciljnih in starostnih skupin (jezik stroke poučevanje mlajših otrok ali mladostnikov in odraslih). Diplomati enopredmetne študijske smeri se poleg tega posebej profilirajo z znanjem in védenjem o medkulturnih, transkulturnih in literarnovednih diskurzih, večjezičnih stikih, različnih slovarskih praksah, s sposobnostmi besedilne in diskurzne analize itd. Diplomati dvopredmetne študijske smeri pa svojo ekskluzivnost na trgu delovne sile utemeljujejo z drugim dvopredmetnim študijem oz. interdisciplinarnostjo svojega profila.
Diplomanti tako eno- kot dvopredmetne smeri lahko s premišljenim izborom izbirnih predmetov pridobijo še vrsto drugih kompetenc, ki presegajo meje obveznih vsebin študijske smeri, npr. tudi vsebine s področja »zelenega prehoda«.
Pridobljene kompetence jim omogočajo zaposlitev kot učitelja ali učiteljice nemščine. Glede na izkušnje in podatke, ki smo jih na Oddelku za germanistiko pridobili v aktivnem sodelovanju s šolami, ugotavljamo, da so zlasti enopredmetni učitelji spričo poglobljenega študija enega jezika odličen profil za gimnazije in sorodne ustanove, kjer je velik poudarek na mednarodnih in projektnih aktivnostih.
Magistri profesorji eno- in dvopredmetne smeri so z opravljenim magisterijem na smeri Nemščina kot tuji jezik usposobljeni za delovanje v izobraževalnih in raziskovalnih ter pedagoških procesih v osnovnošolskih, srednješolskih in visokošolskih ustanovah, za raziskovanje v raziskovalnih inštitutih, za pripravljanje najrazličnejših programov, svetovanje in vodenje v različnih ustanovah, kot so npr. knjižnice, založbe, mediji, različni organi izvršilne oblasti. To lahko uresničujejo zato, ker si pridobijo razširjene strokovne kompetence na področju germanistike, obenem pa tudi kompetence s področja poučevanja, to zlasti velja za enopredmetno smer Nemščina kot tuji jezik.
Kot lahko povzamemo iz obsežnega seznama podatkov, ki smo ga 6. 2. 2023 pridobili na ZRSZ, se diplomantom odpirajo različne možnosti zaposlovanja: Za diplomante študijske smeri NTJE, NTJD so bila v koledarskem letu 2022 objavljena naslednja prosta delovna mesta: V poklicni skupini SKP-8, v kategoriji 2 STROKOVNJAKI, lahko vidimo podatke o srednješolskih učiteljih za nemški jezik (2331-03), učiteljih nemščine v srednji šoli (2331-03), predmetnih učiteljih za nemški jezik (2332.02), učiteljih nemščine v osnovni šoli (2332.02), učiteljih tujih jezikov v neformalnem izobraževanju (2353). Poleg tega pa so naši diplomanti zaposljivi še kot organizatorji izobraževalne dejavnosti v izobraževalnih zavodih (2357.01), knjižničarji v vzgoji in izobraževanju (2357.02) in pedagoški svetovalni delavci v vzgoji in izobraževanju (2357.02). Število prostih mest za te profile je z dvema izjemoma višje v letu 2022, kot v letu 2021. npr. V letu 22 je zabeleženih 122 prostih delovnih mest za učitelja nemškega jezika (v tabeli so različne šifre za ta profil), v letu 2021 pa 98.
Menimo, da so ti podatki Zavoda za zaposlovanje zelo ugodni za naše diplomante, saj dokazujejo, da se trend zaposlovanja učiteljev, tudi učiteljev nemščine, veča.
Zanimivi so tudi podatki o registriranih brezposelnih osebah v Sloveniji. Kljub nepopolnim podatkom , navajamo, da je v letu 2021 bilo 5 brezposelnih enopredmetnih učiteljev nemščine, v letu 2022 samo še 1. Prav tako je le en dvopredmetnih učitelj nemščine evidentiran kot brezposeln v registru leta 2022, za leto 2021 ni podatka. Zanimiv podatek je tudi ta, da je število univerzitetnih diplomantov (pred bolonjsko reformo), in sicer tako eno- kot dvopredmetnih bistveno višje, a se tudi to z leti zmanjšuje, 39 brezposelnih (2020), 21 brezposelnih (2021) in 13 brezposelnih (2022). Tudi ti podatki kažejo, da stopnja brezposelnosti med diplomanti nemščine upada. Na osnovi podatkov o zaposlenosti lahko ugotavljamo, da se jih dejansko velika večina zaposli, ne moremo pa iz podatkov izluščiti podatka, kje so se diplomanti zaposlili.
Podatki na portalu Poklicni barometer (https://www.ess.gov.si/partnerji/trg-dela/poklicni-barometer z dne 2. 2. 2023) kažejo, da kategorija učitelji v srednjih šolah in vzgojitelji v dijaških domovih, torej tudi učitelji nemščine, sodi med poklice v kategoriji »primanjkljaj«. V kategorijah ravnovesje in presežek ni na portalu nobenega profila učitelja, kar pomeni, da je potreba po učiteljskih kadrih aktualna in kot kažejo napovedi, bo kmalu na tem področju večja vrzel, kar se kaže tudi s tem, da se število neposredno na oddelek naslovljenih povpraševanj zaposlovalcev po študentih, bodočih učiteljev nemščine in tudi takih z zaključenim pedagoškim študijem nemščine, v zadnjih mesecih opazno veča. Poklicni barometer v kategoriji iskalci zaposlitve (3. 2. 2023) pokaže, da je na področju izobraževanja in športa 197 prostih delovnih mest, od tega v Podravski regiji 13, in da se lahko na vsaj 5 razpisanih mest kot ustrezni kandidati prijavijo diplomanti Nemščine kot tujega jezika, in sicer kot učitelj nemščine na osnovni šoli ali srednji šoli, kot spremljevalec otrok, kot učitelj v oddelku podaljšanega bivanja, kot učitelj za dodatno strokovno pomoč.
Izpostavljamo še portal zavoda za zaposlovanje PoiščiDelo.si, ki je zelo pomembno izhodišče za vse, ki želijo dobiti delo. Kot kažejo statistike njihove uspešnosti, so pri delu izjemno uspešni in individualno pristopajo k zaposlovanju posameznika in mu omogočijo vpogled v prosta delovna mesta po kompetencah in ne nujno po nazivu. To omenjamo zato, ker menimo, da so odlično izhodišče za naše diplomante, ki morda ne najdejo trenutno razpisanih delovnih mest za naziv, sploh pa ne v svoji regiji.
Analiza aktualnih podatkov Zavoda za zaposlovanje (pridobljenih dne 6. 2. 2023), portalov PoiščiDelo.si, Poklicni barometer, čeprav so podatki nepopolni, je pokazala naraščajoč trend zaposlovanja diplomatov študijskega programa MGE oz. študijskih smeri Nemščina kot tuji jezik (eno- in dvopredmetna). Menimo, da je to potrditev odličnosti študijskega programa MGE in vseh štirih smeri ter dobra popotnica za študente, da se aktivno in intenzivno lotijo študija in dokončanja študija, in seveda tudi za vse nosilce in izvajalce programa, da delamo še naprej kakovostno. Vedno je bil in tudi še naprej bo naš cilj, da bodo naši diplomanti na trg dela prišli odlično usposobljeni in da bodo zaradi študija in različnih možnosti pridobivanja praktičnih izkušenj in kompetenc, ki jih lahko v času študija iz široke oddelčne ponudbe pridobijo, konkurenca podobnim profilom na trgu dela.
Navedeni podatki in pojasnila o potrebi po diplomatih študijskih smeri Nemščina kot tuji jezik (eno- in dvopr.) izkazujejo potrebo po tovrstnem kadru, predvsem v slovenskem prostoru, deloma pa tudi izven Slovenije. Glede na intenzivno sodelovanje Slovenije kot države na političnem, gospodarskem in drugih področjih s tujino, zlasti z državami nemškega govornega področja je mogoče tudi v prihodnje dolgoročno pričakovati stabilne potrebe zlasti po kakovostnih učiteljih in učiteljicah nemščine.
Potrebe gospodarstva po magistrih profesorjih in magistricah profesoricah s področja nemškega jezika in književnosti (eno- in dvopredmetne pedagoške študijske smeri Nemščina kot tuji jezik) v gospodarstvu po pričakovanjih niso visoke, drugače je v negospodarstvu. Predvsem gre za povpraševanje specializiranih založb, raziskovalnih in drugih inštitutov, ki so organizirani kot zasebne družbe. Eno- in dvopredmetni pedagoški študijski smeri Nemščina kot tuji jezik upoštevata in odražata njihove zaposlitvene potrebe, saj izobražujeta visoko specializirane strokovnjake, ki so sposobni samostojno raziskovati, organizirati in voditi različne dejavnosti na področjih nemškega jezika, nemške književnosti, didaktike nemškega jezika in književnosti, pa tudi na drugih področjih (npr. razvijati dejavnosti s področja kreativnih industrij).
Vsebine eno in dvopredmetne drugostopenjske študijske smeri Nemščina kot tuji jezik so primerljive z drugimi podobnimi študiji doma in v tujini. Diplomanti pa so po zaključenem študiju sposobni za kakovostno samostojno delo na različnih področjih (gl. zgoraj). Načrtovani učni izidi se ujemajo z ugotovitvami analize o trgu dela, ki je bila izvedena možnih okvirih in z razpoložljivimi podatki.
Druge obveznosti
Vertikalna in horizontalna povezanost predmetov na posameznih smereh je kompleksna, saj vsak predmet v naslednjem semestru temelji na znanju, spretnostih in zmožnostih, pridobljenih v prejšnjih semestrih ter se povezuje z ostalimi predmeti v semestru.
C) NEMŠČINA KOT TUJI JEZIK (ENOPREDMETNA PEDAGOŠKA SMER):
Horizontalna povezanost učnih vsebin
Študij temelji na izraziti horizontalni povezanosti predmetov. Znanje iz predmetov posameznega semestra je podlaga za uspešno delo v semestrih, ki sledijo. Študij je koncipiran tako, da so predmeti in učne vsebine vsebinsko koherentne in med seboj povezane. V enopredmetno pedagoško smer študija je vključeno načrtno prizadevanje za spodbujanje strokovnega razvoja študentov tako, da si pridobivajo nujne splošne spretnosti in zmožnosti z medkulturnih področij in ključnih kompetenc. Poleg tega pa pridobivajo še splošne, pedagoško-psihološke in didaktične ter predmetno didaktične spretnosti in zmožnosti in hkrati poglabljajo in širijo svoja znanja ter kompetence na področju tujega jezika - nemščine, nemške književnosti in kulture.
Predmeti v predmetniku so medsebojno horizontalno povezani na naslednji način:
V prvem semestru študent posluša temeljne predmete študijske smeri, ki vključujejo osnove psihologije, didaktike in pedagogike (Psihologija učenja in razvoj mladostnika, Pedagogika, Didaktika). Pri predmetu Didaktika nemščine I pridobi temeljna znanja o jezikovnih spretnostih in zmožnostih pri pouku nemščine in razmišlja o njihovem prenosu in slednje zaokroži s pridobivanjem ključnih kompetenc za sporazumevanje v medkulturnem okolju (Ključne kompetence I), poleg tega izpopolnjuje in poglablja svoja znanja in sposobnost ustnega izražanja (Sodobni jezikovni trendi v ustni komunikaciji v nemščini). V okviru prakse (Interdisciplinarna opazovalna praksa) se udeleži avtentičnega učnega procesa in opazuje delo na šoli, in sicer kot aktivni in kritični opazovalec.
V drugem semestru študent poglobi svoja znanja o jeziku in književnosti. Pri jezikoslovnih predmetih je poudarek na zvrstnosti, slovnici in besedju in pisni komunikaciji v nemščini (Nemščina kot tuji jezik – zvrstnost jezika, Nemščina kot tuji jezik - slovnica in besedje, Sodobni jezikovni trendi v pisni komunikaciji v nemščini), pri književnih in literarnovednih predmetih pa je v ospredju problematika transkulturnosti in literarnoznanstvenih vidikov medkulturnosti (Transkulturnost v nemški književnosti 20. stoletja, Literarnoznanstveni vidiki medkulturnosti). V tem semestru študenti nadaljujejo še s pridobivanjem ključnih kompetenc (Ključne kompetence II) in s pridobivanjem znanj za poučevanje in učenje jezika stroke. Pridobljeno znanje in spretnosti poskušajo kar najbolj uspešno prenesti v prakso poučevanja nemščine in dela na osnovni šoli (Pedagoški praktikum I – nemščini), kjer si pridobijo tudi prve strokovne praktične izkušnje. Poleg navedenega študenti svoja znanja in spretnosti širijo še na druga področja svojega profesionalnega razvoja, in sicer z izbiro dveh pedagoško usmerjenih izbirnih predmetov.
V tretjem semestru študent obravnava naslednje medkulturne teme: migracije, slovar in strokovna komunikacija (Jezik in migracije, Slovar kot kulturna praksa, Medkulturnost v strokovni komunikaciji). Poleg tega študent pridobi še znanja o poučevanju nemščine pri specifični starostni skupini (mlajši otroci) (Zgodnje učenje tujega jezika - nemščine) in se pri didaktiki nemščine seznani z domačimi in mednarodnimi standardi znanja, s procesom preverjanja in ocenjevanja, medkulturnim in večjezičnim pristopom ter strategijami maksimiranja učinka učenja in poučevanja nemščine s fleksibilno rabo didaktičnih konceptov (Didaktika nemščine II). Strokovno se izpopolnjuje z obravnavo izbranih tem iz nemške književnosti (Književnost 20. in 21. stoletja pri pouku, Lastno in tuje v nemški književnosti). Usposablja se za kompetentno moderacijo, zlasti v okvirih pedagoškega dela (Moderacijske tehnike). Tudi v tem semestru širi svojo profesionalnost na izbranih področjih, s katerimi se ukvarja pri dveh izbirnih predmetih iz ponudbe pedagoških predmetov na fakulteti ali univerzi, tudi z vsebinami zelenega prehoda.
V četrtem semestru se študent seznani z drugo specifično ciljno skupino za učenje nemščine, to so mladostniki in odrasli (Poučevanje nemščine pri mladostnikih in odraslih). Pridobi si tudi strokovne praktične izkušnje dela in poučevanja v okviru praktikuma (Pedagoški praktikum II – nemščina). Sinteza vseh pridobljenih znanj, veščin in zmožnosti pa je uspešno pripravljeno in predstavljeno magistrsko delo, v katerem je jezikoslovno ali literarnovedno raziskovanje praviloma povezano s pedagoško problematiko, izbrana tema pa obravnavana s teoretičnega, empiričnega vidika in aplikativnega vidika.
Vertikalna povezanost učnih vsebin:
Predmeti na študijski smeri Nemščina kot tuji jezik – enopredmetni študij se povezujejo tudi vertikalno. Pedagoško in psihološko didaktične vsebine so vertikalno tesno povezane s predmetno didaktičnimi predmeti (Pedagogika, Psihologija, Didaktika nemščine I in Didaktika nemščine II), opazovalno prakso in obema praktikuma (Interdisciplinarna opazovalna praksa, Pedagoški praktikum – nemščina I in Pedagoški praktikum – nemščina II). V vsebinsko ciljno vertikalno povezanih predmetih s področja jezikoslovnih in literarnovednih vsebin so poudarjeno upoštevani medkulturni vidiki (npr. Sodobni jezikovni trendi v ustni komunikaciji v nemščini, Sodobni jezikovni trendi v pisni komunikaciji v nemščini, Medkulturnost v strokovni komunikaciji, Literarnoznanstveni vidiki medkulturnosti, Lastno in tuje v novejši nemški književnosti). Dodatno vertikalno poglobitev znanj lahko študent uresniči tudi z izborom izbirnih predmetov znotraj matičnega oddelka ali z izbiro predmetov z drugih študijskih programov.
Načini ocenjevanja
Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih izidov so javno objavljenih ter se izvajajo skladno s sprejetim učnim programom, učnimi načrti predmetov ter informacijami o predmetu. Sistem ocenjevanja je urejen skladno s Statutom UM in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM, ki sta javno objavljena: https://www.um.si/o-univerzi/dokumentno-sredisce.
Učni izidi so definirani z učnimi načrti. Le-ti so javno objavljeni ter dostopni vsakomur. Dosegljivi so v zbirniku študijskih programov na UM, ki je namenjen kandidatom za vpis (prikazuje se akreditacija za generacijo študentov, ki se bo vpisala v prihodnjem letu) ter na spletnih straneh Filozofske fakultete (Študijski programi | Filozofska fakulteta UM). V vsakem učnem načrtu je definiran način ocenjevanja in preverjanja obveznosti študentov. Tako lahko študent na podlagi javno objavljenih vsebin učnih načrtov primerja oziroma preveri vsebine in stopnje znanj določenih veščin. Visokošolski učitelji in sodelavci spodbujajo k sprotnemu delu, sprotnemu preverjanju znanja, s tem pa se študentom omogoča sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju.
Študentje so ob začetku izvajanja predmeta tudi ustno seznanjeni z merili in načini ocenjevanja. Glede na analize pedagoškega dela in evalvacijo študijskega programa se učni načrti ustrezno dopolnjujejo.
Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za pridobitev ocene in kreditnih točk pri posameznih učnih enotah študijskega programa ter za napredovanje študentov in njihovo usmeritev v nadaljnji študij, hkrati pa študentom daje povratno informacijo o ravni njihovega usvojenega znanja.
Rezultati izpitov se vnesejo v uradno elektronsko evidenco Akademskega informacijskega podsistema (AIPS). Rezultate vnaša izvajalec izpita, ki ima dostop do prijavljenih študentov. Po zaključku vnosa ocen učnih enot posameznega izpita, izvajalec izpita v Službo za študentske zadeve odda podpisan zapisnik o izpitu, ki se trajno hrani in predstavlja uradno evidenco zavoda. Študenti so z oceno izpita seznanjeni takoj po vnosu ob potrditvi le-te s strani izvajalca izpita, na njihovem osebnem AIPS računu, do katerega dostopajo z uporabniškim imenom in geslom.
Znanje študenta na izpitu, kolokviju in pri drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja se ocenjuje s pozitivnimi in negativnimi ocenami. Pozitivne ocene so odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6). Negativne ocene so od 1 do 5.
Izpitni roki so objavljeni v javno objavljenem študijskem koledarju za posamezno študijsko leto (http://ff.um.si/studenti/urniki).
Sezname rednih izpitnih rokov za posamezne učne enote v študijskem letu pripravijo Oddelki, objavi pa jih Služba za študentske zadeve, in sicer najkasneje do 15. novembra za tekoče študijsko leto v informacijskem sistemu AIPS.
Temeljni cilji študijskega programa
Diplomant enopredmetne pedagoške študijske smeri Nemščina kot tuji jezik pridobi temeljna teoretska in uporabna znanja s področja predmetne didaktike poučevanja nemščine kot tujega jezika na vseh stopnjah tujejezikovnega izobraževanja ter razširi, nadgradi in poglobi teoretska in uporabna znanja s področja nemškega jezika in književnosti ter kulture nemškega govornega prostora, kot so opredeljena v opisih posameznih predmetov.
Usvojena znanja in spretnosti so pogoj za samostojno poklicno delovanje v izobraževalni dejavnosti, za razumevanje in vzpodbujanje povezovalnih in ločevalnih točk, s poudarkom na regionalni komponenti medjezikovnih (nemško-slovenskih) in medkulturnih stikov. S pridobljenimi splošnimi socialnimi, kulturnimi in posredovalnimi kompetencami za obvladovanje komunikacije in delovnih nalog v jezikovno in kulturno stičnih oziroma mešanih okoljih lahko posebej uspešno deluje tudi v pedagoških in tujejezikovnih okoljih. Študijska smer je hkrati tudi odličen temelj za nadaljnji ožje specializiran študij na doktorski stopnji, predvsem na področju germanistike, predmetno-specifičnih didaktik in/ali primerljivih humanističnih disciplin.
Splošne kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu
Diplomant pridobi naslednje splošne kompetence:
- logično, abstraktno, analitično, sintetično mišljenje;
- avtonomnost, samokritičnost, samorefleksivnost, samoevalvacija;
- medkulturna senzibilnost, raziskovalni pristop in usmerjenost v reševanje problemov;
- usposobljenost za identifikacijo in reševanje problemov oz. konfliktov ter ustrezno odzivanje na nove situacije;
- kritično vrednotenje učinkovitosti drugih in lastne učinkovitosti;
- poznavanje različnih virov informacij, samostojno iskanje novih virov znanja na različnih področjih in njihova učinkovita uporaba;
- kritično vrednotenje in ustrezna uporaba strokovnih in znanstvenih virov in literature predmetnega področja;
- uporaba IKT pri strokovnem delu in tudi za potrebe lastnega poklicnega razvoja;
- uporaba novih medijev in tehnologij v strokovni komunikaciji;
- poglabljanje usvojenih znanj in povezovanje z različnimi področji ter prenos v prakso;
- sposobnost delati z drugimi in v skupinah, v katerih se spoštuje socialno, kulturno in jezikovno poreklo vseh sodelujočih;
- usposobljenost za načrtovanje skupinskega dela ter za učinkovito vodenje delovnih in projektnih skupin;
- sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem, z različnimi poklicnimi in socialnimi partnerji
- organizacijske sposobnosti, obvladovanje organizacijskih nalog v medkulturnih sporazumevalnih in delovnih okoljih;
- odgovorno usmerjanje lastnega poklicnega razvoja v procesu vseživljenjskega učenja, zlasti poglabljanje tujejezikovnih zmožnosti in medkulturnih znanj;
- poglabljanje usvojenih znanj in povezovanje z različnimi področji ter prenos v prakso;
- odgovorno usmerjanje lastnega poklicnega razvoja v procesu vseživljenjskega učenja, zlasti poglabljanje tujejezikovnih zmožnosti.
Poleg navedenih študent pridobi še naslednje splošne pedagoške kompetence:
- sposobnost uporabe sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije pri poučevanju in pedagoškem delu,
- sposobnost učinkovitega vodenja razreda,
- sposobnost učinkovitega komuniciranja s starši,
- sposobnost načrtovanja profesionalnega razvoja,
- sposobnost etične refleksije,
- sposobnost vzpostavljanja inkluzivne šolske klime.
Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu
Predmetno-specifične kompetence izhajajo iz celotne smeri. Diplomant pridobi specifična pedagoška znanja, vezana na didaktiko učenja in poučevanja tujega jezika – nemščine in znanja, ki so vezana na nemški jezik, kulturo in književnost. Poleg tega nadgrajuje temeljna znanja s področja jezikoslovja, književnosti in kulture nemško govornega prostora.
Predmetno-specifične kompetence, ki jih razvija enopredmetna pedagoška študijska smer Nemščina kot tuji jezik, so zaradi večje preglednosti uvrščene v tri skupine.
Jezikovne kompetence so:
- suverena in ustrezna raba tujega jezika - nemščine v pisni in ustni obliki, in sicer kot vsebine in medija sporazumevanja v zasebnem in poklicnem življenju;
- reševanje jezikovnih problemov in konfliktov v vsakdanjem sporazumevanju in jezikovnem učenju/poučevanju;
- tvorjenje jezikovno in pragmatično-slogovno ustreznih ter koherentnih besedil, izbranih besedilnih vrst v nemščini, ki so v rabi pri vsakdanjem sporazumevanju in pedagoškem delu;
- jezikovno in situacijsko ustrezno govorno nastopanje in sporazumevanje;
- razumevanje značilnosti in položaja posameznih jezikovnih zvrsti nemškega govornega prostora in povezovanje tega znanje z analizo avtentičnih besedil;
- razumevanje slovnične in leksikalne sistemskosti sodobnega nemškega jezika ter pomenske, kognitivne, kulturne in medkulturne razsežnosti besedja;
- poznavanje tipologije slovnic in kritična raba slovniških in drugih jezikovnih priročnikov za nemški jezik.
- razumevanje značilnosti jezikovnih stikov, poznavanje zgodovine nemško-slovenskih jezikovnih stikov in migracij;
- poznavanje jezikovne politike EU in njene realizacije v Avstriji, Sloveniji in Nemčiji, analiza primerov funkcionalne večjezičnosti;
- tvorjenje koherentnih splošno-sporazumevalnih in uporabnih besedil v nemškem jeziku;
- poznavanje zakonitosti učinkovitega sporazumevanja v razredu v nemškem jeziku;
- poznavanje značilnosti posredovanja jezika stroke;
- prepoznavanje in kritično vrednotenje kulturno specifičnih vsebin slovarskih besedil;
- razumevanje slovnične in leksikalne sistemskosti sodobnega nemškega jezika ter pomenske, kognitivne, kulturne in medkulturne razsežnosti besedja;
Kulturno-literarne kompetence so:
- poglobljeno, kritično in samostojno delo s primarno in sekundarno literaturo nemškega govornega prostora;
- poglobljeno in razširjeno poznavanje značilnosti književnosti od začetka 20. stoletja do danes;
- poglobljeno razumevanje literarne produkcije in recepcija v primarno estetskem ter kulturnozgodovinskem in medkulturnem kontekstu;
- prepoznavanje in upoštevanje kulturnih različnosti učečih se in kulture nemškega in drugih govornih področij ter posledično spodbujanje lastne kulturne zavesti;
- razumevanje razmerja med literarnimi in drugimi družbenimi sistemi;
- poznavanje temeljnih kulturno- in literarnoteoretičnih konceptov in njihovega pomena v smislu medkulturnosti;
- razumevanje literarnih stikov med nemškim in slovenskim jezikovnim prostorom, analiza nemško-slovenske prevodne dejavnosti;
- poglobljeno razumevanje literarne produkcije in recepcije v estetskem, kulturnozgodovinskem in medkulturnem kontekstu.
Metodično didaktične kompetence so:
- uporaba ustreznih pristopov dela v razredu, in sicer glede na socialno, kulturno in etnično in jezikovno različnost učencev;
- delo v razredu pri pouku tujega jezika, delo zunaj razreda in s socialnimi partnerji ter samostojna organizacija in evalvacija vzgojno-izobraževalnega dela;
- razvijanje jezikovne kompetentnosti in spretnosti učečih za pridobivanje znanja v procesih vseživljenjskega učenja;
- razumevanje razvojne zakonitosti posameznika, zlasti kognitivno-psihološke, sociološke in didaktične zakonitosti pridobivanja in učenja jezika, predvsem tujega jezika v različnih starostnih obdobjih, in temu ustrezno prilagajanje jezikovnega poučevanja;
- samostojno, (samo)kritično, (samo)refleksivno in (samo)ocenjevalno poklicno delo;
- medpodročno povezovanje vsebin poučevanja nemščine in drugih predmetov;
- jasno, sistematično in natančno načrtovanje dela pri pouku tujega jezika – nemščine v razredu na makro in mikro ravni;
- zagotavljanje kontinuitete učenja in dela ter napredovanje ob upoštevanju nacionalne, regionalne in šolske kurikularne politike;
- delo s posamezniki, ki kažejo nadpovprečne rezultate pri pouku tujega jezika, ki imajo posebne izobraževalne potrebe in ki imajo učne težave pri pouku nemščine;
- spodbujanje interaktivnega dela pri vseh oblikah poučevanja;
- preverjanje in ocenjevati znanja tujega jezika in drugih dosežkov učečih se v skladu z nacionalnimi in/ali drugimi standardi.
Podrobne specifične kompetence so navedene v učnih načrtih k posameznim predmetom.
Pogoji za vpis v program
V enopredmetne smeri študijskega programa 2. stopnje Medkulturna germanistika (enopredmetna nepedagoška smer in enopredmetna pedagoška smer) se lahko vpiše, kdor je zaključil:
1. Študijski program prve stopnje kategorije 0231 Usvajanje jezikov (drugih, tujih, znakovnih, prevajalstvo) s področja nemščine.
2. Študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij: kategorije 02 Umetnost in humanistika in 03 Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 12 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Nemški jezik – oblikoslovje (3 ECTS), Nemški jezik – skladnja (3 ETCS), Nemški jezik – besedotvorje in leksikologija (3 ECTS) in Metode literarne in kulturne zgodovine (3 ECTS).
3. Študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij: kategorije 05 Naravoslovje, matematika in statistika, če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 15 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Nemški jezik – oblikoslovje (3 ECTS), Nemški jezik – skladnja (3 ECTS), Nemški jezik – besedotvorje in leksikologija (3 ECTS), Metode literarne in kulturne zgodovine (3 ECTS) in Sodobna književnost – besedilna analiza (3 ECTS).
4. Visokošolski strokovni študijski program, z drugih strokovnih področij sprejet pred 11. 6. 2004: kategorije 0231 Usvajanje jezikov (drugih, tujih, znakovnih, prevajalstvo) s področja nemščine.
5. Visokošolski strokovni študijski program, z drugih strokovnih področij, sprejet pred 11. 6. 2004: kategorije 02 Umetnost in humanistika in 03 Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 12 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Nemški jezik – oblikoslovje (3 ECTS), Nemški jezik – skladnja (3 ETCS), Nemški jezik – besedotvorje in leksikologija (3 ECTS), Metode literarne in kulturne zgodovine (3 ECTS).
6. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: kategorije 05 Naravoslovje, matematika in statistika, če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 15 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Nemški jezik – oblikoslovje (3 ECTS), Nemški jezik – skladnja (3 ECTS), Nemški jezik – besedotvorje in leksikologija (3 ECTS), Metode literarne in kulturne zgodovine (3 ECTS) in Sodobna književnost – besedilna analiza (3 ECTS).
7. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004,kategorije 0231 Usvajanje jezikov (drugih, tujih, znakovnih, prevajalstvo) s področja nemščine. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehode med študijskimi programi, določene z akreditiranim študijskim programom.
8. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: kategorije 02 Umetnost in humanistika in 03 Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 30 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija.
9. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: kategorije 05 Naravoslovje, matematika in statistika. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 25 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija.
10. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004: kategorije 0231 Usvajanje jezikov (drugih, tujih, znakovnih, prevajalstvo) s področja nemščine. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehode med študijskimi programi, določene z akreditiranim študijskim programom.
11. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: kategorije 02 Umetnost in humanistika in 03 Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa na enopredmetni smeri prizna praviloma 30 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija.
12. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: kategorije 05 Naravoslovje, matematika in statistika. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 25 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Pri izbiri kandidatov za vpis v vse 4 smeri študijskega programa 2. stopnje Medkulturna germanistika se upošteva:
Uspeh pri predhodnem študiju:
Povprečna ocena: 70 %
Ocena diplomskega dela: 30 % (če ga je predhodni študij predvideval)
oziroma
povprečna ocena: 100 % (če predhodni študij diplomskega dela ni predvideval)
Merila za prehode med študijskimi programi
Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. členom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se določijo letnik vpisa in manjkajoče študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo študij zaključiti po novem programu.
Prehodi so mogoči med študijskimi programi:
• ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in
• med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.
Merila za priznavanje znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom v študijski program
Na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti v študijski programih Univerze v Mariboru (https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Pravilnik-o-priznavanju-znanj-in-spretnosti-v-studijskih-programih-UM-st.-012-2019-2.pdf) se urejajo postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti, ki jih kandidati pridobijo s formalnim in neformalnim učenjem pred vpisom in med študijem na Univerzi v Mariboru. Postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti se uporabljajo za kandidate, ki se vpisujejo na UM, in za že vpisane študente, ki želijo, da se jim znanja upoštevajo kot del opravljene študijske obveznosti v obstoječem programu.
Pogoji za dokončanje študija
Študent zaključi enopredmetno smer študija, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti enopredmetne smeri in tako skupno zbere najmanj 120 ECTS.
