Na podlagi 51. člena Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06-UPB3) in Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Ur. l. RS, št. 101/04) je Senat za akreditacijo pri Svetu RS za visoko šolstvo na svoji 4. seji, 16. novembra 2007, sprejel oz. podal soglasje k univerzitetnemu dvopredmetnemu študijskemu programu prve stopnje Angleški jezik in književnost (Sklep št. 2/75-2007, z dne 20. 11. 2007).

Študent mora za napredovanje v 2. letnik zbrati najmanj 27 ECTS in število ECTS, ki ga predvideva drugi izbrani program. Študent mora za napredovanje v 3. letnik opraviti vse obveznosti 1. letnika, s študijskim programom določene obveznosti pri predmetih 2. letnika v obsegu najmanj 27 ECTS ter število ECTS, ki ga predvideva drugi izbrani program. Komisija za študijske zadeve lahko na predlog oddelka omogoči napredovanje tudi študentu, ki ima opravljenih več kot polovico obveznosti, če manjkajočih obveznosti ni mogel izpolniti iz upravičenih razlogov. Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali spremeni študijski program zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu. Ponavljanje letnika je možno, če študent opravi vsaj polovico študijskih obveznosti, predpisanih s programom, tj. zbere vsaj 15 ECTS na vsakem delu dvopredmetnega študijskega programa in tako zbere skupno najmanj 30 ECTS. Komisija za študijske zadeve lahko na predlog oddelka ponavljanje letnika omogoči tudi študentu, ki je iz upravičenih razlogov opravil manj kot polovico študijskih obveznosti. Študent lahko študira hkrati na več študijskih programih (vzporedni študij na Filozofski fakulteti ali drugih visokošolskih zavodih), če dosega na vpisanem programu povprečno oceno študija najmanj 8. V kolikor na različnih študijskih programih opravlja isti predmet, ga lahko opravi le na enem programu, na drugem pa uveljavlja priznanje. Študent lahko tudi hitreje napreduje, če izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v Statutu UM. Študentu se lahko ob soglasju oddelka odobri podaljšanje statusa, seveda v skladu z določili Statuta UM.

Študijski program prve stopnje Angleški jezik in književnost ne vsebuje posameznih vsebinskih delov programa, ki jih je mogoče posamezno zaključiti.

Cilj univerzitetnega dvopredmetnega študijskega programa Angleški jezik in književnost je, da diplomant dobi osnovno teoretsko in praktično znanje s področja angleškega jezika in književnosti, ki je predpisano v obveznih predmetih, ter da zna pridobljena znanja in spretnosti uporabiti v praksi. Izbirni predmeti s področja angleškega jezika in književnosti diplomantu omogočajo, da dobi dodatna specializirana znanja in veščine s področja novejših jezikoslovnih disciplin glede na lastni interes, izpopolni medkulturne jezikovne zmožnosti in pridobi širši vpogled v žanrsko raznovrstnost književnosti v angleškem jeziku. Znanje, pridobljeno na tem programu, mu omogoča široko paleto možnosti zaposlovanja v gospodarstvu in negospodarstvu. To znanje pa lahko dopolni s smiselno izbrano vezavo z drugim predmetnim področjem in se tako usposobi za kritično uporabo pridobljenih znanj in zmožnosti v povezavi z drugim predmetom študija ter obenem ustvari temeljna izhodišča za interdisciplinarni pristop pri raziskovanju.

Univerzitetni dvopredmetni študijski program prve stopnje Angleški jezik in književnost ponuja diplomantom široke možnosti zaposlitve, sploh v povezavi s še enim študijskim predmetom. Diplomanti bodo lahko opravljali različna dela v medijih (korespondenca s tujino, uredništva tujih oddaj ...), v založbah (uredniki za tujejezično literaturo …), v turizmu (turistični predstavniki ...) lahko bodo sodelovali v oglaševanju, lahko bodo predstavniki za javnosti (komunikacijske kompetence, retorika …) v ustanovah znotraj družbenih in gospodarskih dejavnosti (korespondenca s tujino ...), v zasebnem in javnem sektorju, svetovalci za jezikovno politiko v agencijah, podjetjih ipd. Raznolikost znanja, ki ga ponuja program, kaže, da bodo diplomanti lahko uspešni v poklicni karieri - v državnih in zasebnih službah. Za pridobitev znanj in formalne izobrazbe za opravljanje bolj specifičnih poklicev, ki zahtevajo dobro jezikovno podlago (npr. učitelji jezika, prevajalci in tolmači ...), imajo diplomanti možnost pridobljeno praktično in teoretično znanje in jezika ter jezikovnih veščin nadgraditi na programih druge bolonjske stopnje.

Predmetnik je sestavljen iz obveznih in izbirnih predmetov, ki so med seboj vertikalno in horizontalno povezani. Z obveznimi daje temeljna znanja iz jezika, književnosti in sporočanja, medtem ko izbirni predmeti iz književnosti in jezika omogočajo študentu širjenje in poglabljanje temeljnih jezikovnih ali literarnovednih vsebin, obenem pa mu s premišljeno izbiro od prvega letnika naprej omogočajo bolj poglobljen študij tistih predmetnih vsebin, ki ga bolj zanimajo. Študent zaključi dvopredmetni študijski program, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti na obeh delih dvopredmetnega študijskega programa in tako skupno zbere najmanj 180 ECTS, in sicer 90 ECTS na enem in 90 ECTS na drugem delu dvopredmetnega študijskega programa.

Način preverjanja in ocenjevanja znanja na Univerzi v Mariboru je načelno urejen s Statutom Univerze v Mariboru: https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/GlavniDokumenti2013/Statut%20Univerze%20v%20Mariboru%20(NPB%203).pdf in s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41 AG: https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/GlavniDokumenti2013/Pravilnik%202009.pdf. V skladu s tem so načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja v učnih načrtih opredeljeni za vsako posamezno učno enoto posameznega študijskega programa. Spodbujajo se načini sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja, s čimer je študentom omogočeno sprotno in stalno spremljanje lastnega napredka oz. preverjanje doseženih znanj in spretnosti. Posamezne obveznosti študentov so glede na posamezne učne enote in zaporedje njihovega izvajanja medsebojno usklajene na način, da imajo študenti pri nekaterih učnih enotah večji poudarek na sprotnem delu, pri drugih na samostojnem raziskovalnem delu (priprava kakovostne seminarske naloge), pri tretjih opravljajo pisni ali ustni izpit. Vsi učni načrti so javno objavljeni v katalogu bolonjskih predmetov:https://aips.um.si/PredmetiBP5/main.asp Poleg tega imajo študenti dostop do AIPS UM (Akademski informacijski podsistem Univerze v Mariboru), ki omogoča vpogled v aktivnosti posameznega študenta (izpitne evidence, podroben vpogled v število pristopov k opravljanju obveznosti in v vse opravljene in neopravljene obveznosti). Ob navedenih možnostih in načinih za spremljanje študijskega napredka Oddelek za anglistiko za študente daje poudarek na spremljanju študijskih rezultatov posameznih študentov in po potrebi organizira individualne konzultacije študentov pri učiteljih. Pri tem je poudarjeno tudi razvijanje občutka etičnosti pri študijskem in raziskovalnem delu, prevencija in dosledna obravnava neetičnih pojavov, kot je plagiatorstvo. Na osnovi individualnega spremljanja študentovega dela so po potrebi omogočene takojšnje intervencije glede načina in oblik dela, časovnega načrtovanja ipd. Z namenom doseči višjo stopnjo intenzivnosti in sprotnega spremljanja študijskega napredka je Oddelek v štud. letu 2012/2013 na programu Angleški jezik in književnost uvedel blokovno izvedbo nekaterih učnih enot. Skladno z blokovno izvedbo so bili uvedeni dodatni izpitni roki, kar je povečalo možnosti za preverjanje doseženih znanj in spretnosti že v teku semestra. Študenti lahko posamezne obveznosti opravijo takoj po končanem bloku ali kasneje, s čimer dosegamo enakomernejšo porazdelitev obremenitev in posledično višamo možnosti za uspešno napredovanje pri študiju V prihodnje je načrtovano še povečanje deleža učnih enot z blokovsko izvedbo..

Cilj univerzitetnega dvopredmetnega študijskega programa Angleški jezik in književnost je, da diplomant dobi osnovno teoretsko in praktično znanje s področja angleškega jezika in književnosti, ki je predpisano v obveznih predmetih, ter da zna pridobljena znanja in spretnosti uporabiti v praksi. Izbirni predmeti s področja angleškega jezika in književnosti diplomantu omogočajo, da dobi dodatna specializirana znanja in veščine s področja novejših jezikoslovnih disciplin glede na lastno zanimanje, izpopolni medkulturne jezikovne zmožnosti in pridobi širši vpogled v žanrsko raznovrstnost književnosti v angleškem jeziku. Preverjanje učnih izidov v študijskem programu Angleški jezik in književnost je natančno opredeljeno v učnih načrtih posameznih učnih enot v predmetniku. Načini preverjanja učnih izidov so prilagojeni vsebinski in oblikovni podobi predmeta, obenem in predvsem pa učnim ciljem, ki jih program želi z učno enoto doseči. Z zadnjim preoblikovanjem študijskega programa se je nekoliko spremenil tudi način preverjanja učnih izidov študentov (večje upoštevanje seminarskega dela in domačih nalog), kar od študentov zahteva še več sprotnega dela, vendar jih nekoliko razbremeni v času izpitnih obdobij. Oddelek za anglistiko in amerikanistiko predvideva nov način preverjanje učnih izidov, ki bo vključeval natančno definirane »pogoje za vključitev v delo«, kar bo omogočilo ocenjevalcu, da sme od študenta zahtevati, da opravi vse predhodne pogoje, preden pristopi k izpitu. To do sedaj ni bilo mogoče, kljub temu da so bili vsi pogoji navedeni v načinih ocenjevanja, ker je vsak pogoj predstavljal le del končne ocene.

Splošne kompetence diplomanta: — razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti v večjezikovnem in večkulturnem okolju, — sposobnost analize, sinteze in usmerjenost v kreativno reševanje problemov — obvladovanje raziskovalnih metod jezikoslovja in literarnih znanosti in kritičnost pri njihovi uporabi, — usposobljenost za samostojen študij in strokovno delo, — usposobljenost za delo v skupini, — sposobnost uporabe znanja v praksi, — usposobljenost za učinkovito uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije, — sposobnost kritičnega mišljenja in samorefleksije, — razvoj komunikacijskih sposobnosti za strpen strokovni diskurz, — sposobnost za vseživljenjsko učenje.

Diplomant si pridobi naslednje specifične kompetence na področju angleškega jezika: — poznavanje angleškega jezikovnega sistema na vseh ravneh, — govorna in pisna sporazumevalna zmožnost v angleškem jeziku, — raba jezika v skladu s sociolingvističnimi, pragmatičnimi, (med)kulturnimi in drugimi kontekstualnimi zakonitostmi, — sposobnost prenosa teoretičnih opisov jezika v praktično delo z besedili, — poznavanje in razumevanje zgodovine angleškega jezika in književnosti, — obvladovanje pravopisa in pravorečja angleškega jezika, — razumevanje leksikalnih in besedotvornih pojavov z vidika sodobnih teoretičnih pristopov, — poznavanje socialnih, kulturnih, etničnih vidikov družbe anglofonskega sveta (zgodovina, geografija, politične vede, kultura in umetnost itd.), — razumevanje angleščine kot globalnega jezika in jezika medijev, — poznavanje regionalnih in družbenih variant angleškega jezika, — spoznavanje angleščine v stiku s slovenščino, — poznavanje značilnosti besedilnih sporazumevalnih procesov v odvisnosti od družbenega konteksta in usvajanje zakonitosti uspešnega sporazumevanja, — sposobnost kritične analize književnih del v medkulturnem kontekstu, — sposobnost povezovanja spoznanj o jeziku in spoznanj literarne teorije pri vrednotenju književnih del, — sposobnost vrednotenja sodobnih jezikovno-književnih pojavov z vidika zgodovinskega jezikovno-književnega razvoja, — sposobnost umeščanja znanja o aktualnih jezikovnih in književnih pojavih v kontekst že pridobljenega znanja, — poznavanje starejših in modernih tokov književnosti v angleškem jeziku, — sposobnost uporabe sodobnih metod znanstveno-raziskovalnega dela , — uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v komunikaciji in analizi jezikovnih pojavov in besedil v specifičnem družbenem kontekstu, — uvajanje v samostojno raziskovalno delo.

V univerzitetni dvopredmetni študijski program Angleški jezik in književnost se lahko vpiše: a) kdor je opravil splošno maturo, b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz predmeta splošne mature tuji jezik (angleščina), c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo Kandidati iz izbrani glede na: uspeh pri splošni maturi, poklicni maturi oziroma zaključnem izpitu - 40 % točk, uspeh iz angleščine pri splošni maturi oziroma na poklicni maturi oziroma na zaključnem izpitu - 40 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku -20 % točk; Ob programu Angleški jezik in književnost študent za dvopredmetno povezavo ne more izbrati programa Prevajalske študije – angleščina.

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. členom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 95/10, 17/11 in 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se določijo letnik vpisa in manjkajoče študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo študij zaključiti po novem programu. Prehodi so mogoči med študijskimi programi: • ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in • med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Študentom se v procesu izobraževanja na 1. stopnji lahko priznajo znanja in spretnosti, pridobljena pred vpisom v različnih oblikah formalnega ali neformalnega izobraževanja, ki jih študent izkaže s spričevali in drugimi listinami. Obseg in vsebina vloženega dela se ovrednotita po sistemu ECTS do največ 10 ECTS, ki lahko nadomestijo obveznosti po predvidenem univerzitetnem dvopredmetnem študijskem programu 1. stopnje Angleški jezik in književnost. Kandidat poda vlogo za priznavanje znanj in spretnosti Komisiji za študijske zadeve fakultete. Komisija za mnenje zaprosi Oddelek za anglistiko in amerikanistiko in nato izda sklep, ki je v skladu s predlogom Oddelka za anglistiko in amerikanistiko.

Študent zaključi dvopredmetni študijski program, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti na obeh delih dvopredmetnega študijskega programa in tako skupno zbere najmanj 180 ECTS, in sicer 90 ECTS na enem in 90 ECTS na drugem delu dvopredmetnega študijskega programa.