Na podlagi 51. člena Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06-UPB3) in Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Ur. l. RS, št. 101/04) je Senat za akreditacijo pri Svetu RS za visoko šolstvo na svoji 4. seji, 16. novembra 2007, sprejel oz. podal soglasje k univerzitetnemu dvopredmetnemu študijskemu programu prve stopnje Geografija (Sklep št. 2/81-2007, z dne 20. 11. 2007).

Študent mora za napredovanje v 2. letnik zbrati najmanj 24 ECTS in število ECTS, ki ga predvideva drugi izbrani program. Študent mora za napredovanje v 3. letnik opraviti vse obveznosti 1. letnika, s študijskim programom določene obveznosti pri predmetih 2. letnika v obsegu najmanj 24 ECTS ter število ECTS, ki ga predvideva drugi izbrani program.

Program ne vsebuje delov, ki jih je mogoče posamezno zaključiti.

Temeljni cilji študijskega programa so: - izobraževanje kadrov, ki bodo z dokončanjem predlaganega študijskega programa pridobili znanja, spretnosti in sposobnosti, ki po mednarodnih standardih veljajo za temeljna iz področja geografije; - izobraževanje kadrov, ki bodo usposobljeni za prepoznavanje in analizo aktualnih procesov in razmer v pokrajini in za prenos teh spoznanj v dokumente in dejanja, ki so pomembna za razvoj naše skupnosti; - izobraževanje kadrov, ki bodo sposobni kritično vrednotiti socialne, gospodarske in ekološke razmere v pokrajini, z namenom vzpostavljanja trajnostnega gospodarskega in socialnega razvoja; - poglabljanje znanja o prostorskih strukturah na globalnem, regionalnem in lokalnem nivoju, še posebej na območju Slovenije in njenega severovzhodnega dela; - izobraževanje kadrov, katerim bo zaključen študij predlaganega programa omogočil uspešno vključevanje v podiplomske magistrske študijske programe s področja geografije in sorodnih prostorskih ved.

Diplomanti študijskega programa Geografija bodo usvojili znanja in kompetence za delo na naslednjih področjih: - javna uprava: področje družbenih dejavnosti, gospodarskih dejavnosti; npr. referenti za okolje in prostor v občinah, pokrajinah in državnih ustanovah, referenti na področju družbenih dejavnosti, gospodarskih dejavnosti; - statistična dejavnost: npr. analitiki v statističnih ustanovah, finančnih institucijah (na področju trga z nepremičninami), upravnih službah (v oddelkih za gospodarstvo); - varovanje narave in okolja: npr. referenti v Zavodih za varovanje naravne in kulturne dediščine, izdelovalci presoj vplivov na okolje; - družbene dejavnosti: npr. obdelovalci gradiva v knjižnicah, strokovni sodelavci; - novinarstvo; - turizem: npr. turistični vodiči, organizatorji turističnih potovanj in izletov; - raziskovalne ustanove: raziskovalci in strokovni sodelavci na inštitutih in fakultetah; - diplomacija. Diplomanti študijskega programa Geografija tekom študija pridobijo širok nabor znanja tako iz naravoslovja, družboslovja, humanistike, statistike, kartografije in informacijskih znanosti, zaradi česar so zaposljivi na številnih delovnih področjih.

Študijski program sestavljajo večinoma učne enote s treh osnovnih vsebinskih področij geografije: predmeti s področja fizične geografije, predmeti s področja družbene geografije in predmeti s področja regionalne geografije. V študijski program so vključene učne enote, ki zajemajo temeljne geografske predmete, metodološke in aplikativne predmete ter izbirne predmete, ki se povezujejo z vsemi omenjenimi področji. Učne enote so v predlaganem učnem načrtu povezane na naslednji način: a) Vertikalna povezanost V 1. letniku je kot osnova za nadgradnjo pri drugih predmetih vključen predmet Uvod v geografijo. Obvezni temeljni predmeti s področja fizične (Klimatogeografija, Geomorfologija, Hidrogeografija, Geografija prsti in rastlinstva) in družbene geografije (Geografija prebivalstva, Ekonomska geografija, Socialna in kulturna geografija) so večinoma uvrščeni v 1. in 2. letnik, s področja regionalne geografije (Geografija slovenskih pokrajin, Regionalna geografija Evrope) pa v 3. letnik. Pri teh predmetih študenti pridobijo temeljna strokovna znanja, ki jih z dodatnimi vsebinami in projektnim delom nadgradijo pri posameznih izbirnih predmetih. b) Horizontalna povezanost Izbirni predmeti (Antropogene klimatske spremembe, Sonaravno urejanje voda, Prometna geografija, Geografija podeželja, Turistične regije v Evropi, idr.) se navezujejo na predmete v istem ali v nižjih letnikih. Pri njih študenti razširijo temeljna znanja in pridobijo dodatna specialistična znanja in veščine. Večinoma so namenjena projektnemu delu. Pri aplikativnih predmetih študenti pridobijo določene veščine, njihove vsebine pa so prav tako horizontalno in vertikalno povezane s posameznimi temeljnimi geografskimi predmeti. Študent konča študij, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in tako zbere najmanj 180 ECTS, in sicer po 90 ECTS na vsakem delu univerzitetnega dvopredmetnega študijskega programa.

Način preverjanja in ocenjevanja znanja na Univerzi v Mariboru je načelno urejen s Statutom Univerze v Mariboru: https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/GlavniDokumenti2013/Statut%20Univerze%20v%20Mariboru%20(NPB%203).pdf in s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41 AG: https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/GlavniDokumenti2013/Pravilnik%202009.pdf. V skladu s tem so načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja v učnih načrtih opredeljeni za vsako posamezno učno enoto posameznega študijskega programa. Spodbujajo se načini sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja, s čimer je študentom omogočeno sprotno in stalno spremljanje lastnega napredka oz. preverjanje doseženih znanj in spretnosti. Posamezne obveznosti študentov so glede na posamezne učne enote in zaporedje njihovega izvajanja medsebojno usklajene na način, da imajo študenti pri nekaterih učnih enotah večji poudarek na sprotnem delu, pri drugih na samostojnem raziskovalnem delu (priprava kakovostne seminarske naloge), pri tretjih opravljajo pisni ali ustni izpit. Vsi učni načrti so javno objavljeni v katalogu bolonjskih predmetov: http://www.ff.uni-mb.si/dotAsset/46605.pdf Poleg tega imajo študenti dostop do AIPS UM (Akademski informacijski podsistem Univerze v Mariboru), ki omogoča vpogled v aktivnosti posameznega študenta (izpitne evidence, podroben vpogled v število pristopov k opravljanju obveznosti in v vse opravljene in neopravljene obveznosti).

Temeljni cilji programa so: — izobraževanje kadrov, ki bodo z dokončanjem predlaganega študijskega programa pridobili znanja, spretnosti in sposobnosti, ki po mednarodnih standardih veljajo za temeljna iz področja geografije, — izobraževanje kadrov, ki bodo usposobljeni za prepoznavanje in analizo aktualnih procesov in razmer v pokrajini in za prenos teh spoznanj v dokumente in dejanja, ki so pomembna za razvoj naše skupnosti, — izobraževanje kadrov, ki bodo sposobni kritično vrednotiti socialne, gospodarske in ekološke razmere v pokrajini z namenom vzpostavljanja trajnostnega gospodarskega in socialnega razvoja, — poglabljanje znanja o prostorskih strukturah na globalnem, regionalnem in lokalnem nivoju, še posebej na območju Slovenije in njenega severovzhodnega dela, — izobraževanje kadrov, ki jim bo zaključen študij predlaganega programa omogočil uspešno vključevanje v podiplomske magistrske študijske programe s področja geografije in sorodnih prostorskih ved.

Splošne kompetence diplomanta so: — sposobnost sistemskega mišljenja, ki omogoča diplomantu vključevanje v interdisciplinarne skupine za obravnavo prostorskih problemov na različnih področjih naravoslovja in družboslovja ter pri reševanju geografskih in okoljskih problemov, — razvoj etične refleksije s področja naravoslovja, družboslovja in humanistike, — poznavanje in uporaba znanstvenega aparata, — samostojno pridobivanje in uporaba virov, znanja, informacij, — sposobnost kritičnega ocenjevanja lastnih in tujih raziskovalnih dosežkov, — odprtost za alternativne poglede in rešitve, usmerjenost v realno izvršljive rešitve, — sposobnost samostojnega načrtovanja in organiziranja delovnih nalog na različnih delovnih področjih, — sposobnost uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije, — sposobnost prenosa znanj v vsakdanjo prakso, — sposobnost za kooperativnost in delo v skupini, — veščina nastopanja pred občinstvom, v javnosti, — učna kompetentnost in smisel za vseživljenjsko učenje, — usposobljenost za delo v različnih institucijah od lokalne do državne ravni, delo v planerskih ustanovah, gospodarskih družbah, delo v okviru turističnih in prometnih dejavnosti in za delo v medijih s področja obveščanja na geografijo in na prostor vezanih informacij.

Študenti s programom pridobijo naslednje predmetnospecifične kompetence: — poznavanje in razumevanje osnovnih teoretičnih in filozofskih izhodišč geografije, — poznavanje zgodovinskega razvoja geografije ter strukture geografske vede, — sposobnost povezovanja geografskih spoznanj s spoznanji drugih naravoslovnih, družboslovnih in humanističnih ved, — razumevanje splošne strukture geografije ter povezanosti med njenimi poddisciplinami, — razumevanje družbenoaplikativne vrednosti geografije, — sposobnost samostojne interpretacije znanstvenega besedila s področja geografije in sorodnih ved, — obvladanje osnovnih geografskih metod, postopkov in prostorskih procesov, povezanosti z različnimi znanstvenimi disciplinami

V univerzitetni dvopredmetni študijski program Geografija se lahko vpiše: a) kdor je opravil splošno maturo, b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od predmetov splošne mature: geografija, zgodovina, sociologija, psihologija, filozofija, fizika, biologija ali kemija; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na: uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk; kandidati iz točke b) izbrani glede na: uspeh pri poklicni maturi 40 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk, uspeh pri predmetu splošne mature 20 % točk.

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. členom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 95/10, 17/11 in 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se določijo letnik vpisa in manjkajoče študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo študij zaključiti po novem programu. Prehodi so mogoči med študijskimi programi: • ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in • med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Študentom se lahko priznajo znanja in spretnosti, pridobljena pred vpisom, v različnih oblikah formalnega izobraževanja, ki jih kandidat izkaže s spričevali in drugimi listinami, iz katerih je razvidna vsebina in obseg vloženega dela študenta. V času študija se lahko študentom prizna izpolnjevanje obveznosti na osnovi predloženih listin neformalnega izobraževanja (projekt, elaborat, objave, izumi, patenti in druga avtorska dela). Kandidat naslovi vlogo za priznavanje znanj in spretnosti na Komisijo za študijske zadeve Filozofske fakultete, ki odloči na podlagi mnenja Oddelka za geografijo. Pri priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program, se upošteva Pravilnik o priznavanju znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom v študijski program: http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=12762

Študent konča študij, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in tako zbere najmanj 180 ECTS, in sicer po 90 ECTS na vsakem delu univerzitetnega dvopredmetnega študijskega programa.