Besedilo o sprejetju
Na podlagi 51. člena Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06-UPB3) in Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Ur. l. RS, št. 101/04) je Senat za akreditacijo pri Svetu RS za visoko šolstvo na svoji 5. seji, 14. decembra 2007, sprejel oz. podal soglasje k univerzitetnemu dvopredmetnemu študijskemu programu prve stopnje Pedagogika (Sklep št. 2/107-2007, z dne 17. 12. 2007).
Pogoji za napredovanje po študijskem programu
Študent mora za napredovanje v 2. letnik zbrati najmanj 27 ECTS in število ECTS, ki ga predvideva drugi izbrani program.
Študent mora za napredovanje v 3. letnik opraviti vse obveznosti 1. letnika, s študijskim programom določene obveznosti pri predmetih 2. letnika v obsegu najmanj 27 ECTS ter število ECTS, ki ga predvideva drugi izbrani program.
Pogoji za dokončanje posameznih delov študijskega programa
Program ne vsebuje delov, ki jih je mogoče posamezno zaključiti.
Možnosti za nadaljevanje študija
Prva stopnja študijskega programa naj bi zagotovila usvojitev temeljnih pedagoških teoretskih konceptov in raziskovalnih pristopov, ki ob široki strokovni usposobljenosti in pripravljenosti za nadaljevanje študija omogočajo tudi kompetenten vstop v delo. V tem kontekstu je cilj programa v študentih utrditi vrednoto vseživljenjskega učenja, ter tako prispevati tudi k večji poklicni mobilnosti diplomantov Pedagogike. Ker gre za program, katerega diplomanti bodo pomembno sooblikovali izobraževalne in s tem povezane vrednotne tokove, je pomemben cilj tudi formiranje družbene odgovornosti ter socialnoetične samoreflektivnosti lika bodočega diplomanta.
Možnosti za zaposlitev
Glede na temeljne cilje programa ter splošne in predmetnospecifične kompetence, ki jih bo formiral, je mogoče pričakovati zaposljivost v širokem spektru strokovnih dejavnosti, omogočeno pa bo tudi nadaljevanje študija na drugi stopnji Pedagogike ali v drugih programih. Gre za delovna mesta, kjer se zahtevajo znanja s področja pedagogike, psihologije in družboslovja, komunikacijske veščine, analitične sposobnosti. Te kvalifikacije bodo diplomantom omogočale zaposljivost tudi izven meja Slovenije, zlasti v okviru Evropske Unije. Področja lahko združimo v naslednje kategorije:
- izobraževalne ustanove;
- vzgojno-varstvene ustanove;
- ustanove za delo z mladostniki;
- ustanove za delo s starejšimi;
- družinske svetovalnice;
- projektno delo (organiziranje družbenih dogodkov in procesov);
- delo v raziskovalnih institucijah;
- delo v kulturnih institucijah (profitnih in neprofitnih);
- mediji.
Na teh področjih bodo diplomanti lahko opravljali naloge, ki so povezane z načrtovanjem in izvajanjem vzgojnih in izobraževalnih dejavnosti, sodelovali v svetovalnem delu, v animaciji za izobraževalno delo, v popularizaciji sodobnih oblik poučevanja in učenja, inovacijskih projektih, v organizaciji projektov s področja kulture, mladinskega dela, prostovoljnega dela … Za široko polje poklicev, kjer bodo naši diplomanti zaposljivi ni posebnih zakonskih predpisov, ki bi izrecno zahtevali to vrsto izobrazbe. Prednost naših diplomantov je prav v široki zaposljivosti, ki jo še povečuje dejstvo, da gre za dvopredmetni program, kjer tudi druga študijska smer dodatno povečuje zaposlitvene možnosti. Ocenjujemo, da je z vidika naraščajočega pomena fleksibilnosti delovne sile, prav širina zaposlitvenih možnosti najboljše zagotovilo uspešne umestitve diplomantov predlaganega študijskega programa na slovenskem trgu dela.
Druge obveznosti
Program temelji na močni vertikalni in horizontalni povezanosti predmetov. V posameznem semestru potekajo predmeti, ki se dopolnjujejo, znanje iz predmetov posameznega semestra pa je podlaga za uspešno delo pri predmetih v semestrih, ki sledijo. Študijski program je oblikovan tako, da so posamezni predmeti oziroma skupine predmetov medsebojno povezani na naslednji način:
- v prvem letniku študenti/ke poslušajo temeljne predmete programa, ki vključujejo osnove pedagoških disciplin ter metodologije, pridobijo pa tudi temeljna znanja iz podpornih nepedagoških disciplin (Filozofija ali Antropologija);
- v drugem letniku študenti/ke razširijo temeljna znanja in jih nadgradijo s specialnimi in aplikativnimi pedagoškimi disciplinami;
- v tretjem letniku študenti/ke pridobijo popoln pregled nad najpomembnejšmi specialnimi in aplikativnimi pedagoškimi disciplinami, pridobijo prve strokovne praktične izkušnje v okviru didaktičnega praktikuma in praktičnega usposabljanja, spremljajo najnovejše trende na področju vzgoje in izobraževanja.
V študijski program je vključeno načrtno prizadevanje za spodbujanje osebnostnega razvoja študentk in študentov, tako da študenti/ke tekom študija v okviru dela pri posameznih predmetih spoznavajo osnove učinkovitega visokošolskega študija, timskega dela, strokovnega raziskovanja in pisanja ter iskanja strokovnih virov v bazah podatkov in virov. Dodatno vertikalno poglobitev znanj lahko študenti/ke udejanjijo tudi z izborom izbirnih predmetov znotraj programa ali z drugih študijskih programov izven matičnega oddelka.
Vsi predmeti prvega in drugega semestra so temeljni predmeti. Povezujejo se horizontalno in vertikalno. Glavna vertikalna povezava med predmeti v prvega in drugega semestra je povezava predmeta Uvod v pedagogiko, z Občo pedagogiko, Izobraževanjem odraslih, Pedagoško sociologijo, Razvojno psihologijo, Metodologijo pedagoškega raziskovanja, prav tako pa se dopolnjujejo z izbirnim predmetom iz nabora nepedagoških teoretskih predmetov v drugem semestru (Filozofija / Socialna in kulturna antropologija). Omenjeni predmeti predstavljajo osnovo za nadaljnji študij.
Centralna predmeta drugega letnika sta Zgodovina pedagogike in Osnove didaktike. Ta dva predmeta se dobro povezujeta z izbirnima predmetoma Vzgoja v javni šoli / Reflektivno poučevanje, po vertikali pa se povezujeta s Primerjalno pedagogiko (peti semester), Osnovami pedagoške psihologije (peti semester) in Didaktičnim praktikumom (šesti semester). Študijski program pomembno dopolnjujeta predmeta Specialna pedagogika in Predšolska pedagogika, ki se povezujeta z Osnovami pedagoške psihologije, Primerjalno pedagogiko in Didaktičnim praktikumom. Ponujena izbirna predmeta, Tuj jezik v pedagogiki / Računalništvo za pedagoge, sta sicer predmeta, ki nista temeljno povezana z ostalimi predmeti, vendar pa uspešno dopolnjujeta predmete (Strokovna terminologija v tujem jeziku, Raba računalnika) prvega, drugega, tretjega, četrtega semestra in v vseh nadaljnjih semestrih.
Predmeti petega semestra se med seboj horizontalno povezujejo in predstavljajo osnovo za vertikalno povezavo s predmeti šestega semestra. Didaktični praktikum predstavlja pomembno točko šestega semestra, saj se Didaktična analiza pedagoških konceptov in problemov dopolnjujoče povezuje z vsemi temeljnimi pedagoškimi in metodološkimi predmeti predhodnih semestrov in predstavlja pomembno osnovo za usmerjanje študenta v praktično delo, obenem mu pa nakaže smeri nadaljnjega študija. Izbirna predmeta šestega semestra sta horizontalno povezana s Praktičnim usposabljanjem in Didaktičnim praktikumom, vertikalno pa s predmeti iz predhodnih semestrov (npr. Metodologijo pedagoškega raziskovanja, Osnovami didaktike, Občo in primerjalno pedagogiko, Razvojno psihologijo, Osnovami pedagoške psihologije), kakor tudi z nadaljnjim študijem, drugo stopnjo Pedagogike kot logičnim nadaljevanjem študija prvostopenjske Pedagogike.
Študent zaključi dvopredmetni študijski program, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti na obeh delih dvopredmetnega študijskega programa in tako skupno zbere najmanj 180 ECTS (90 ECTS na enem in 90 ECTS na drugem delu dvopredmetnega študijskega programa).
Načini ocenjevanja
Način preverjanja in ocenjevanja znanja na Univerzi v Mariboru je načelno urejen s Statutom Univerze v Mariboru: https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/GlavniDokumenti2013/Statut%20Univerze%20v%20Mariboru%20(NPB%203).pdf in s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41 AG: https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/GlavniDokumenti2013/Pravilnik%202009.pdf.
V skladu s tem so načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja v učnih načrtih opredeljeni za vsako posamezno učno enoto posameznega študijskega programa. Spodbujajo se načini sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja, s čimer je študentom omogočeno sprotno in stalno spremljanje lastnega napredka oz. preverjanje doseženih znanj in spretnosti. Posamezne obveznosti študentov so glede na posamezne učne enote in zaporedje njihovega izvajanja medsebojno usklajene na način, da imajo študenti pri nekaterih učnih enotah večji poudarek na sprotnem delu, pri drugih na samostojnem raziskovalnem delu (priprava kakovostne seminarske naloge), pri tretjih opravljajo pisni ali ustni izpit.
Poleg tega imajo študenti dostop do AIPS UM (Akademski informacijski podsistem Univerze v Mariboru), ki omogoča vpogled v aktivnosti posameznega študenta (izpitne evidence, podroben vpogled v število pristopov k opravljanju obveznosti in v vse opravljene in neopravljene obveznosti).
Temeljni cilji študijskega programa
Temeljni cilj programa je zagotoviti kvalitetno družboslovno in humanistično izobrazbo, ki bo glede na študijsko vsebino in strukturo mednarodno primerljiva. Prva stopnja študijskega programa zagotavlja usvojitev temeljnih pedagoških teoretskih konceptov in raziskovalnih pristopov, ki ob široki strokovni usposobljenosti in pripravljenosti za nadaljevanje študija omogočajo tudi kompetenten vstop v delo. V tem kontekstu je cilj programa v študentih utrditi vrednoto vseživljenjskega učenja, ter tako prispevati tudi k večji poklicni mobilnosti diplomantov pedagogike. Ker gre za program, katerega diplomanti pomembno sooblikujejo izobraževalne in s tem povezane vrednotne tokove, je pomemben cilj tudi formiranje družbene odgovornosti ter socialnoetične samoreflektivnosti bodočega diplomanta. Vsi ti cilji so izhodišče za preverjanje učnih izidov študentov. Cilji programa so prepoznavni v učnih načrtih predmetov, ki vsebujejo natančnejše opredelitve preverjanja znanja oziroma učnih izidov.
Splošne kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu
Program omogoča pridobitev naslednjih splošnih kompetenc:
- usposobljenost za prenos teoretičnega znanja v prakso;
- usposobljenost za uporabo teoretičnega znanja pri reševanju strokovnih in delovnih problemov;
- sposobnost iskanja novih virov znanja;
- sposobnost uporabe znanstvenih metod;
- zmožnost sporazumevanja v stroki in med strokami;
- strokovna kritičnost in odgovornost;
- samostojnost in iniciativnost pri odločanju ter vodenju najzahtevnejšega dela;
- sposobnost za timsko delo;
- sposobnost uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije;
- izoblikovana zavest o nujnosti vseživljenjskega izobraževanja;
- etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki.
Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu
Program omogoča pridobitev naslednjih predmetno specifičnih kompetenc:
- poznavanje in razumevanje položaja pedagogike kot znanstvene discipline ter njenih temeljnih konceptov;
- poznavanje in razumevanje nacionalnega in svetovnega zgodovinskega razvoja pedagogike in šolstva;
- sposobnost razreševanja konkretnih pedagoških problemov z uporabo znanstvenih metod in postopkov;
- koherentno obvladovanje temeljnega pedagoškega znanja;
- usposobljenost za sodelovanje pri načrtovanju, izvajanju in evalviranju pedagoških ukrepov;
- sposobnost učinkovitega pedagoškega komuniciranja s posamezniki in skupinami;
- sposobnost strokovne komunikacije v tujem jeziku;
- sposobnost povezovanja znanja s področja različnih pedagoških disciplin in njeno aplikacijo;
- sposobnost upoštevanja in razumevanja individualnih razlik ter razvojnih zakonitosti;
- sposobnost umeščanja novih informacij in interpretacij v kontekst pedagoške teorije;
- sposobnost uporabe sodobnih analitičnih orodij za kritično soočanje z družbenimi pojavi, ki so pedagoško relevantni;
- sposobnost uporabe pedagoških teorij pri razreševanju konkretnih delovnih problemov.
Pogoji za vpis v program
Skladno s členoma 38 in 38b Zakona o visokem šolstvu, se lahko v dvopredmetni univerzitetni študijski program 1. stopnje Pedagogika, vpiše:
1.) kdor je opravil splošno maturo;
2.) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo
kandidati izbrani glede na:
splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk,
splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk.
Merila za prehode med študijskimi programi
Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. členom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 95/10, 17/11 in 14/19).
Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se določijo letnik vpisa in manjkajoče študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo študij zaključiti po novem programu.
Prehodi so mogoči med študijskimi programi:
• ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc
in
• med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.
Merila za priznavanje znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom v študijski program
Študentom se v procesu izobraževanja na 1. stopnji lahko priznajo znanja in spretnosti, pridobljena pred vpisom v različnih oblikah formalnega in/ali neformalnega izobraževanja. Formalno pridobljena znanja študent izkaže s spričevali in z drugimi listinami, iz katerih morata biti razvidna vsebina in obseg vloženega dela. Po vsebini in zahtevnosti morajo tako pridobljena znanja v celoti ali deloma ustrezati splošnim oziroma predmetnospecifičnim kompetencam, določenim z študijskim programom Pedagogika.
Pogoji za dokončanje študija
Študent zaključi dvopredmetni študijski program, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti na obeh delih dvopredmetnega študijskega programa in tako skupno zbere najmanj 180 ECTS (90 ECTS na enem in 90 ECTS na drugem delu dvopredmetnega študijskega programa).