Na podlagi 51. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 - uradno prečiščeno besedilo, 59/07-ZŠtip, 15/08-Odl.US: U-I-370/06-20 in 64/2008, v nadaljnjem besedilu: Zakon o visokem šolstvu), 2. člena Pravil o delu Senata za akreditacijo in 2. člena Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Ur. l. RS, št. 101/04) je Senat za akreditacijo pri Svetu RS za visoko šolstvo na zahtevo Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, Maribor, na svoji 11. seji, 25. 11. 2008, sprejel oz. podal soglasje k univerzitetnemu dvopredmetnemu študijskemu programu prve stopnje Umetnostna zgodovina (Sklep št. 6033-202/2008/3, z dne 9. 12. 2008).

Študent mora za napredovanje v 2. letnik zbrati najmanj 24 ECTS in število ECTS, ki ga predvideva drugi izbrani program. Študent mora za napredovanje v 3. letnik opraviti vse obveznosti 1. letnika, s študijskim programom določene obveznosti pri predmetih 2. letnika v obsegu najmanj 24ECTS ter število ECTS, ki ga predvideva drugi izbrani program. Študent lahko napreduje tudi hitreje, če izpolnjuje pogoje, navedene v Statutu UM. Študentu, ki ni opravil vseh obveznosti za napredovanje v višji letnik in ima za to upravičene razloge, lahko Komisija za študijske zadeve Filozofske fakultete UM na njegovo prošnjo izjemoma odobri vpis v višji letnik. Pogoji za napredovanje pod izjemnimi pogoji, pogoji za ponavljanje in pogoji za podaljšanje statusa študenta so opredeljeni s Statutom UM: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/statut_um.aspx .

Program ne vsebuje delov, ki jih je mogoče posamezno zaključiti.

Temeljni cilj univerzitetnega dvopredmetnega študijskega programa Umetnostna zgodovina prve stopnje je: - izobraževanje kadrov, ki bodo z dokončanjem predlaganega študijskega programa pridobili osnovna znanja s področja umetnostne zgodovine in se s tem usposobili za samostojno delo na področju umetnostne zgodovine; - izobraževanje kadrov, ki si bodo pridobili umetnostnozgodovinsko znanje s študijem teoretičnih in metodoloških konceptov; - izobraževanje kadrov, ki bodo sposobni razumevanja umetnostnozgodovinske dediščine starejših obdobij in sodobne likovne produkcije in bodo sposobni ta znanja aktivno in kritično vključiti v širši družbeni kontekst; - izobraževanje kadrov, ki bodo teoretično znanje s področja umetnostne zgodovine usposobljeni prenašati in uporabljati v praksi; - izobraževanje kadrov, ki bodo usposobljeni za reševanje strokovnih in delovnih problemov s področja umetnostne zgodovine, zlasti z iskanjem novih virov znanja in z uporabo znanstvenih metod; - izobraževanje kadrov, ki bodo usposobljeni za razumevanje znotraj umetnostnozgodovinske stroke in tudi med umetnostnozgodovinsko in drugimi strokami; - izobraževanje kadrov, ki bodo zmožni strokovne kritičnosti in odgovornosti; - izobraževanje kadrov, ki bodo zmožni iniciativnosti in samostojnosti pri odločanju ter pri vodenju zahtevnih del; - izobraževanje kadrov, ki bodo sposobni interdisciplinarnega dela in ki bodo že v času študija znanja, pridobljena na predlaganem študijskem programu, zlasti glede na dvopredmetnost svojega študija uspešno povezovali z drugim področjem svojega študija; - izobraževanje kadrov, ki se bodo na podlagi pridobljenega znanja na predlaganem študijskem programu uspešno vključili v podiplomske študijske programe s področja umetnostne zgodovine in drugih sorodnih ved.

Univerzitetni dvopredmetni program prve stopnje Umetnostna zgodovina ponuja diplomantom široke možnosti zaposlitve, še zlasti v povezavi s še enim študijskim programom. Diplomanti se bodo lahko zaposlovali na področju raziskovanja, varovanja in prezentacije kulturne dediščine, na področju sodobne likovne produkcije, njenega raziskovanja, prezentacije in trženja, na področju popularizacije kulturnih dobrin, na področju bilbliotekarstva, založništva in medijev, oglaševanja in turizma, kot svetovalci v odnosih z javnostmi itd.

Predmeti se med sabo povezujejo horizontalno in vertikalno. Teoretični predmeti (Uvod v študij umetnostne zgodovine, Pisni viri za umetnostno zgodovino, Zgodovina umetnostne zgodovine in Uvod v umetnostno topografijo v 1. letniku, Uvod v ikonografijo ter Forma in kontekst v 2. letniku) so zgoščeni v prvih dveh letih študija in ponujajo osnove za razumevanje drugih predmetov: splošnega pregleda Zgodovina umetnosti I-V in predmetov, ki se osredotočajo na posamezne umetnostne zvrsti (arhitektura, kiparstvo, slikarstvo, uporabna umetnost, fotografija). Predmeti, ki obravnavajo posamezne umetnostne zvrsti, v uvodnem delu študenta seznanijo z osnovnim instrumentarijem za razumevanje obravnavane snovi, sledi kronološki pregled. Splošni pregled (Zgodovina umetnosti I-V) obravnava umetnostne pojave v kronološkem zaporedju. Usvojeno znanje iz teoretičnih predmetov in predmetov, ki omogočajo kronološki pregled umetnostne produkcije, je osnova, ki jo študent uporabi pri praktičnem usposabljanju v 5. semestru in ki jo nadgradi še v 6. semestru s pripravami na diplomsko delo in z njegovo izvedbo. Študentje znanja poglabljajo pri izbirnih predmetih, za katere se odločajo v skladu z lastnimi interesi. Smiselno povezovanje predmetov pa poteka tudi horizontalno. Splošni kronološki pregled (Zgodovina umetnosti I-IV) se prekriva s kronološkimi pregledi posameznih zvrsti (Zgodovina arhitekture, Zgodovina uporabne umetnosti, Zgodovina fotografije, Zgodovina slikarstva in Zgodovina kiparstva), oboje pa je možno istočasno poglabljati z izbirnimi predmeti. Slednji so grupirani v dve temeljni skupini: v prvi se poglablja splošni kronološki pregled glede na posamezna obdobja (Izbrana poglavja iz umetnosti srednjega veka, Izbrana poglavja iz umetnosti zgodnjega novega veka, Izbrana poglavja iz 19. stoletja, Izbrana poglavja iz umetnosti 20. in 21. stoletja) v drugi se študentje osredotočajo na posamezne likovne zvrsti (Izbrana poglavja iz zgodovine arhitekture in urbanizma, Izbrana poglavja iz sodobnega oblikovanja, Izbrana poglavja iz zgodovine slikarstva in grafike, Izbrana poglavja iz zgodovine kiparstva, Zgodovina risbe). Tutorji študentom pomagajo pri oblikovanju študijskega programa, pri čemer usklajujejo nabor izbirnih predmetov glede na študentova zanimanja in glede na že doseženo znanje pri obveznih predmetih. Ker gre za dvopredmetni študij, se znanja pretakajo tudi med obema izbranima študijskima smerema. Študent zaključi dvopredmetni študijski program, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti na obeh delih dvopredmetnega študijskega programa in tako skupno zbere najmanj 180 ECTS (90 ECTS na enem in 90 ECTS na drugem delu dvopredmetnega študijskega programa).

Način preverjanja in ocenjevanja znanja na Univerzi v Mariboru je načelno urejen s Statutom Univerze v Mariboru: https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/GlavniDokumenti2013/Statut%20Univerze%20v%20Mariboru%20(NPB%203).pdf in s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41 AG: https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/GlavniDokumenti2013/Pravilnik%202009.pdf. V skladu s tem so načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja v učnih načrtih opredeljeni za vsako posamezno učno enoto posameznega študijskega programa. Spodbujajo se načini sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja, s čimer je študentom omogočeno sprotno in stalno spremljanje lastnega napredka oz. preverjanje doseženih znanj in spretnosti. Posamezne obveznosti študentov so glede na posamezne učne enote in zaporedje njihovega izvajanja medsebojno usklajene na način, da imajo študenti pri nekaterih učnih enotah večji poudarek na sprotnem delu, pri drugih na samostojnem raziskovalnem delu (priprava kakovostne seminarske naloge), pri tretjih opravljajo pisni ali ustni izpit. Vsi učni načrti so objavljeni na spletni povezavi: http://www.ff.um.si/studenti/studijski-programi/prva-stopnja/umetnostna-zgodovina/dvopr-prva-stopnja-um-zgo.dot (Akreditacije študijskih programov in učni načrti po letih vpisa). Poleg tega imajo študenti dostop do AIPS UM (Akademski informacijski podsistem Univerze v Mariboru), ki omogoča vpogled v aktivnosti posameznega študenta (izpitne evidence, podroben vpogled v število pristopov k opravljanju obveznosti in v vse opravljene in neopravljene obveznosti).

Temeljni cilji univerzitetnega dvopredmetnega študijskega programa Umetnostna zgodovina prve stopnje so: – izobraževanje kadrov, ki bodo z dokončanjem predlaganega študijskega programa pridobili osnovna znanja s področja umetnostne zgodovine in se s tem usposobili za samostojno delo na področju umetnostne zgodovine; – izobraževanje kadrov, ki si bodo pridobili umetnostnozgodovinsko znanje s študijem teoretičnih in metodoloških konceptov; – izobraževanje kadrov, ki bodo sposobni razumevanja umetnostnozgodovinske dediščine starejših obdobij in sodobne likovne produkcije in bodo sposobni ta znanja aktivno in kritično vključiti v širši družbeni kontekst; – izobraževanje kadrov, ki bodo teoretično znanje s področja umetnostne zgodovine usposobljeni prenašati in uporabljati v praksi; – izobraževanje kadrov, ki bodo usposobljeni za reševanje strokovnih in delovnih problemov s področja umetnostne zgodovine, zlasti z iskanjem novih virov znanja in z uporabo znanstvenih metod; – izobraževanje kadrov, ki bodo usposobljeni za razumevanje znotraj umetnostnozgodovinske stroke in tudi med umetnostnozgodovinsko in drugimi strokami; – izobraževanje kadrov, ki bodo zmožni strokovne kritičnosti in odgovornosti; – izobraževanje kadrov, ki bodo zmožni iniciativnosti in samostojnosti pri odločanju ter pri vodenju zahtevnih del; – izobraževanje kadrov, ki bodo sposobni interdisciplinarnega dela in ki bodo že v času študija znanja, pridobljena na predlaganem študijskem programu, zlasti glede na dvopredmetnost svojega študija uspešno povezovali z drugim področjem svojega študija; – izobraževanje kadrov, ki se bodo na podlagi pridobljenega znanja na predlaganem študijskem programu uspešno vključili v podiplomske študijske programe s področja umetnostne zgodovine in drugih sorodnih ved. Navedeni cilji so v skladu z ožjimi vsebinskimi cilji posameznih učnih načrtov in so izhodišče za preverjanje in merjenje učnih rezultatov študentov. Oblike in načini preverjanja so opredeljeni posameznih v učnih načrtih; pri tem se smiselno upoštevajo določila ustreznih pravnih aktov Filozofske fakultete UM in Univerze v Mariboru.

Splošne kompetence diplomantov študijskega programa Umetnostna zgodovina so: – temeljna sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic; – temeljno obvladanje raziskovalnih metod na področju umetnostne zgodovine, postopkov in procesov, razvoj kritične in samokritične presoje; – temeljna sposobnost uporabe umetnostnozgodovinskega znanja v praksi; – avtonomnost v strokovnem delu; – razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v mednarodnem okolju; – etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki; – kooperativnost, sposobnost dela v skupini (tudi v mednarodnem okolju); – temeljna usposobljenost za prepoznavanje, vrednotenje in interpretacijo umetnostne dediščine in novejše likovne produkcije v njunem širšem kontekstu; – temeljna usposobljenost za apliciranje umetnostnozgodovinskih znanj na druga humanistična ali družboslovna področja; – sposobnost uporabe pridobljenih znanj v praksi na najrazličnejših področjih, od dela v ustanovah, ki jim je umetnostna zgodovina temeljno poslanstvo, do dela na področju medijev, turizma, gospodarskih organizacij, državnih organov ipd.

Predmetno-specifične kompetence diplomanta študijskega programa Umetnostna zgodovina so: – poznavanje in razumevanje utemeljitve ter zgodovine in razvoja umetnostnozgodovinske stroke; – sposobnost za reševanje konkretnih delovnih problemov z uporabo znanstvenih metod in postopkov s področja umetnostne zgodovine; – koherentno obvladanje temeljnega umetnostnozgodovinskega znanja, sposobnost povezovanja znanja z različnih področij in aplikacije; – sposobnost umeščanja novih informacij in interpretacij v kontekst umetnostnozgodovinske stroke; – razumevanje splošne strukture umetnostnozgodovinske stroke ter povezanosti med njenimi poddisciplinami; – razumevanje in uporaba metod kritične analize in razvoja teorij ter njihova uporaba v reševanju konkretnih delovnih problemov; – razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na področju umetnostne zgodovine; – uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na področju umetnostne zgodovine.

V univerzitetni dvopredmetni študijski program Umetnostna zgodovina se lahko vpiše: a) kdor je opravil splošno maturo, b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na: splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk; kandidati iz točke b) izbrani glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk, uspeh pri predmetu splošne mature 20 % točk.

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. členom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 95/10, 17/11 in 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se določijo letnik vpisa in manjkajoče študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo študij zaključiti po novem programu. Prehodi so mogoči med študijskimi programi: • ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in • med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Študentom se v procesu izobraževanja na študijskem programu Umetnostna zgodovina lahko priznajo znanja in spretnosti, pridobljena pred vpisom v različnih oblikah formalnega izobraževanja, ki jih študent izkaže s spričevali in drugimi listinami. Obseg in vsebina vloženega dela so ovrednotena po sistemu ECTS do največ 10 ECTS, ki lahko nadomestijo primerljive obveznosti po predvidenem študijskem programu. Študentom se v procesu izobraževanja na študijskem programu Umetnostna zgodovina lahko priznajo znanja in spretnosti, pridobljena v različnih oblikah neformalnega izobraževanja oz. opravljenega strokovnega dela (članki in druga avtorska dela). Obseg in vsebina vloženega dela se ovrednotita po sistemu ECTS do največ 10 ECTS, ki lahko nadomestijo primerljive obveznosti pri izbirnih predmetih študijskega programa. Pri priznavanju ali nepriznavanju je osnovno merilo primerljivost drugje pridobljenega znanja z učnimi enotami, spretnostmi in usposobljenostjo na študijskem programu Umetnostna zgodovina. Pri priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program, se upošteva Pravilnik o priznavanju znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom v študijski program: http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=12762.

Študent zaključi študijski program Umetnostna zgodovina, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti na obeh delih dvopredmetnega študijskega programa in tako skupno zbere najmanj 180 ECTS (90 ECTS na enem in 90 ECTS na drugem delu dvopredmetnega študijskega programa).