Študijski program je bil sprejet na Senatu FERI 8. 9. 2008, na Senatu UM 21. 10. 2008, in na Svetu RS za visoko šolstvo 12. 3. 2009.

Pogoji za napredovanje v 2. letnik: Študent napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi obveznostmi 1. letnika zbere najmanj 48 točk ECTS, obvezno pa mora opraviti izpit pri predmetu Znanstvenoraziskovalne metode. Pogoji za napredovanje v 3. letnik: Študent napreduje v 3. letnik, če ima opravljene vse obveznosti 1. letnika in če zbere še najmanj 48 točk ECTS z opravljenimi obveznostmi 2. letnika. Pogoje za napredovanje pod izrednimi pogoji ter pogoje za ponavljanje opredeljuje Statut UM.

Študijski program 3. stopnje Elektrotehnika nima predvidenih pogojev za dokončanje posameznih delov programa.

Program študentom omogoča in jih spodbuja tudi k podoktorskemu študiju, saj v času študija dobijo poglobljena znanja iz področja svojega znanstvenoraziskovalnega dela.

Diplomanti doktorskega študijskega programa 3. stopnje Elektrotehnika imajo na osnovi pridobljenih znanj in kompetenc široke možnosti za zaposlovanje v najrazličnejših delovnih organizacijah, inštitutih, javnih zavodih in visokošolskih organizacijah. Poleg svoje temeljne usposobljenosti za raziskovalna delovna mesta s področja elektrotehnike imajo dovolj široka teoretična znanja, da se lahko zaposlijo na različnih področjih gospodarstva in negospodarstva, ki so kakorkoli povezana s stroko elektrotehnike. Pridobljene kompetence jim omogočajo tudi prevzemanje vodstvenih funkcij v srednjih in večjih podjetjih in družbah. Seveda pa se doktorandi programa Elektrotehnika zaposlujejo tudi marsikje drugod: v raziskovalnih inštitutih, v srednješolskem in univerzitetnem izobraževanju, državni upravi, javnih zavodih ali pa kot ustanovitelji v lastnih podjetjih.

Informacije o študijskih programih, ki jih ponuja UM FERI, so dosegljive na spletni strani https://feri.um.si/studij/programi/.

Ni drugih obveznosti.

Način preverjanja in ocenjevanja znanja je na Univerzi v Mariboru urejen s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41 AG, ki je s spremembami in dopolnitvami objavljen na spletnem naslovu: https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Pravilnik-o-preverjanju-in-ocenjevanju-znanja-na-Univerzi-v-Mariboru-stev.-A4-2009-41-AG-uradno-precisceno-besedilo-UPB1.pdf. S pravilnikom in učnimi načrti predmetov so za vsako učno enoto navedene oblike preverjanja znanja in ocenjevanja študentov. Na tretji stopnji je narava predmetov takšna, da študente usmerjamo k znanstvenoraziskovalnemu delu. Poudarek je na individualnem raziskovalnem delu z mentorjem, pripravi seminarjev in individualnih raziskovalnih del, pisanju znanstvenih in strokovnih člankov, udeležbi na mednarodnih konferencah ter sodelovanju pri različnih projektih. Glede na to, da se večina predmetov izvaja mentorsko, lahko mentor in študent napredek ocenjujeta ves čas neposredno.

• omogočiti študentom poglobljeno razumevanje teoretičnih in metodoloških konceptov z izbranih področij elektrotehnike, • usposobiti študente za samostojno razvijanje novih spoznanj in reševanje najzahtevnejših problemov s pravo mero (samo)kritičnosti, preskušanjem in izboljševanjem znanih ter odkrivanjem novih rešitev, • prispevati k razvoju zmožnosti študentov za raziskovalno delo in uporabo raziskovalnih dosežkov v sodelovanju z drugimi strokovnjaki z lastnega in drugih področij ter iz domačega in tujih okolij, • prispevati k razvoju zmožnosti študentov za vodenje najzahtevnejših projektov in sistemov s področja elektrotehnike, • usposobiti študente za učinkovito iskanje, proučevanje in uporabo obstoječih spoznanj pri lastnem raziskovalnem delu, • usposobiti študente za učinkovito predstavitev lastnih, pa tudi tujih raziskovalnih spoznanj, • kljub zakonsko določeni količini organiziranih oblik študija dati študentom dovolj časa za samostojno raziskovalno delo, saj je to bistvena sestavina doktorskega študija, • doseči, da bodo študentje končali študij z doktorsko disertacijo, ki bo vsebovala njihov lasten izvirni prispevek k znanosti na področju elektrotehnike, pri čemer pa se ne more pričakovati, da bo to kandidatovo življenjsko delo, hkrati pa doktorska disertacija ne more biti samo zbirka znanstvenih podatkov ali na primer ponovitev že znanih poskusov brez občutnega prispevka h kritičnemu analiziranju le-teh.

Študenti bodo usposobljeni za najzahtevnejše raziskovalno delo na področju elektrotehnike in bodo pridobili vrsto splošnih kompetenc oziroma prenosljivih spretnosti, ki niso potrebne samo za zaposlitev v raziskovalnem sektorju. Z doktorskim študijem naj bi pridobili nekatere izmed zmožnosti, ki so iskane povsod tam, kjer se redno soočajo z negotovostjo in novimi zapletenimi problemi, ki jih ni moč rešiti s preskušenimi metodami in poenostavitvami, ampak s pretehtanimi inovativnimi pristopi. Med te uvrščamo zlasti naslednje: • razvijati inovativne rešitve s kombiniranjem različnih izvirnih strategij ali izboljšanjem obstoječih metod in pristopov, • reševati zapletene probleme z oblikovanjem novih orodij ali metod, • pripraviti racionalne načrte za izvedbo novih idej, da bi obrodile sadove, • hitro najti, izločiti in sintetizirati informacije tako iz popolnih kot nepopolnih virov, • se soočiti z neznanim, negotovim ter predvideti spremembe in težave, • sprejeti morebiten neuspeh in ustrezno ukrepati, • delovati samostojno, vztrajno in natančno, • pogledati na stvari širše, fleksibilno in interdisciplinarno, • sodelovati z drugimi, • upravljati s časom, pa tudi z materialnimi, človeškimi in finančnimi viri, • neprestano gojiti radovednost, slediti razvoju ter hitro pridobiti nove spretnosti in znanje, • uspešno komunicirati za različne namene in z uporabo različnih medijev, • razvijati kjučne kompetence za timsko delo v interdisciplinarnih raziskovalnih skupinah.

• poglobljeno razumevanje teoretičnih in metodoloških konceptov v izbranih ozkih segmentih, • odlično primerno globoko poznavanje preteklih dosežkov v izbranih segmentih in njihovega odnosa s širšim raziskovalnim področjem, • zmožnost uporabe raziskovalnih metod in orodja, značilnega za izbrane segmente, • zmožnost samostojnega, (samo)kritičnega, konceptualnega in analitičnega razmišljanja ter sinteze novih spoznanj, metod, tehnologij v izbranih segmentih, • zmožnost načrtovanja raziskovalnih faz in razdelitve nalog, ki so za izbrane segmente potrebne za dosego zamišljenega rezultata, • zmožnost optimalnega delovanja v izbranih segmentih v okviru raziskovalne skupine, • zmožnost dokumentiranja in poročanja o spoznanjih in dosežkih na način, značilen za izbrane segmente, • zmožnost uporabe spoznanj, načinov razmišljanja, metod z izbranih ozkih segmentov pri reševanju novih problemov v izbranih in drugih segmentih elektrotehnike.

V študijski program 3. stopnje Elektrotehnika se lahko vpiše kdor je zaključil: a) študijski program 2. stopnje, b) univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, c) visokošolski strokovni študijski program (sprejet pred 11. 6. 2004) in študijski program za pridobitev specializacije. Navedeni kandidati morajo pred vpisom opraviti študijske obveznosti v obsegu do največ 35 ECTS iz študijskega programa 2. stopnje Elektrotehnika. Študijske obveznosti (nabor predmetov) takim kandidatom določi Komisija za znanstveno-raziskovalno delo Senata Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko, pri čemer upošteva kandidatovo področje izobrazbe (vrsto programa, ki ga je kandidat zaključil), d) študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU, ali drug enovit magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 točkami ECTS. Primerno predhodno znanje je zaključen univerzitetni ali magistrski (2. bolonjska stopnja) študij s področij elektrotehnike, telekomunikacij ali mehatronike.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bo izbira kandidatov temeljila na: - zaključni oceni študija (20 %), - oceni, doseženi pri izbirnem izpitu s področja elektrotehnike (80 %). Pri izbirnem izpitu lahko kandidat do 50% ocene nadomesti z oceno svojega dosedanjega znanstvenega in strokovnega dela na področju študijskega programa. Merila za takšno oceno so: - izvirni ali pregledni znanstveni članki v revijah s faktorjem vpliva (JCR) ali v revijah, indeksiranih v podatkovnih zbirkah SCI, SSCI, ali A&HCI, - objavljeni prispevki v zbornikih mednarodnih konferenc, - druge objave.

Prehodi med programi so mogoči skladno z Zakonom o visokem šolstvu, Merili za prehode med študijskimi programi in drugimi predpisi. Po merilih za prehode se v drugi letnik doktorskega študijskega programa 3. stopnje Elektrotehnika lahko vpiše kandidat, ki je zaključil: • študijski program za pridobitev magisterija znanosti, sprejet pred 11.06.2004, in se mu ob vpisu prizna 60 točk ECTS, • univerzitetni študijski program, sprejet pred 11.06.2004, in študijski program za pridobitev specializacije in se mu ob vpisu prizna 60 točk ECTS. Prehodi so mogoči med študijskimi programi: • ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc oz. učnih izidov; • med katerimi se lahko po merilih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Komisija za znanstveno-raziskovalno dejavnost UM FERI za vsakega kandidata posebej določi, kateri predmeti se mu priznajo v zgoraj navedenem obsegu točk ECTS.

UM FERI priznava kandidatom pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru, ki ureja postopke za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti, ki jih kandidati pridobijo s formalnim in neformalnim učenjem pred vpisom in med študijem na Univerzi v Mariboru. Pravilnik se nahaja na spletni povezavi: https://feri.um.si/site/assets/files/1278/pravilnik_o_priznavanju_znanj_in_spretnosti_v_sp_um.pdf Fakulteta kandidatom prizna znanja in spretnosti, pridobljene pred vpisom v študijski program, če le-ta po obsegu, vsebini in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo splošnim oz. predmetno-specifičnim kompetencam, določenim s študijskim programom, na katerega se kandidati želijo vpisati ali so nanj vpisani. Podlaga za priznavanje znanj in spretnosti so potrdila ali druge listine: - javno veljavne listine (spričevala, diplome), - potrdila o opravljenem delu študijskega programa ali opravljenih obveznosti v študijskem programu, - potrdila izvajalcev izobraževanja in usposabljanja o uspešno končanem izobraževanju, spričevala ter druge listine, - izdelki, storitve, projekti, objave in druga avtorska dela kandidatov, - dokazila o registriranih patentih, - ustrezne reference o praktičnem usposabljanju in delovnih izkušnjah, - znanja, pridobljena s samoizobraževanjem in priložnostnim učenjem in druga dokazila/znanja, o katerih presoja Komisija za znanstveno-raziskovalno delo UM FERI.

Študij konča, kdor opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in tako zbere najmanj 180 točk ECTS.