Študijski program je bil sprejet na Senatu FERI 8. 9. 2008, na Senatu UM 21. 10. 2008, in na Svetu RS za visoko šolstvo 12. 3. 2009.

Pogoji za napredovanje v 2. letnik: Študent napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi obveznostmi 1. letnika zbere najmanj 48 točk ECTS, obvezno pa mora opraviti izpit pri predmetu Znanstvenoraziskovalne metode. Pogoji za napredovanje v 3. letnik: Študent napreduje v 3. letnik, če ima opravljene vse obveznosti 1. letnika in če zbere še najmanj 48 točk ECTS z opravljenimi obveznostmi 2. letnika. Pogoje za napredovanje pod izrednimi pogoji ter pogoje za ponavljanje opredeljuje Statut UM.

Študijski program 3. stopnje Medijske komunikacije nima predvidenih pogojev za dokončanje posameznih delov programa.

Program študentom omogoča in jih spodbuja tudi k podoktorskemu študiju, saj v času študija dobijo poglobljena znanja iz področja svojega znanstvenoraziskovalnega dela.

Diplomanti doktorskega študijskega programa 3. stopnje Medijske komunikacije imajo na osnovi pridobljenih znanj in kompetenc široke možnosti za zaposlovanje v najrazličnejših delovnih organizacijah, inštitutih, javnih zavodih in visokošolskih organizacijah. Poleg svoje temeljne usposobljenosti za raziskovalna delovna mesta s področja medijskih komunikacij imajo dovolj široka teoretična znanja, da se lahko zaposlijo na različnih področjih gospodarstva in negospodarstva, ki so kakorkoli povezana z mediji in komunikacijami. Pridobljene kompetence jim omogočajo tudi prevzemanje vodstvenih funkcij v srednjih in večjih podjetjih ali družbah.

Informacije o študijskih programih, ki jih ponuja UM FERI, so dosegljive na spletni strani https://feri.um.si/studij/programi/.

Ni drugih obveznosti.

Način preverjanja in ocenjevanja znanja je na Univerzi v Mariboru urejen s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41 AG, ki je s spremembami in dopolnitvami objavljen na spletnem naslovu:https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Pravilnik-o-preverjanju-in-ocenjevanju-znanja-na-Univerzi-v-Mariboru-stev.-A4-2009-41-AG-uradno-precisceno-besedilo-UPB1.pdf. S pravilnikom in učnimi načrti predmetov so za vsako učno enoto navedene oblike preverjanja znanja in ocenjevanja študentov. Na tretji stopnji je narava predmetov takšna, da študente usmerjamo k znanstvenoraziskovalnemu delu. Poudarek je na individualnem raziskovalnem delu z mentorjem, pripravi seminarjev in individualnih raziskovalnih del, pisanju znanstvenih in strokovnih člankov, udeležbi na mednarodnih konferencah ter sodelovanju pri različnih projektih. Glede na to, da se večina predmetov izvaja mentorsko, lahko mentor in študent napredek ocenjujeta ves čas neposredno.

Cilj programa je omogočiti študentom samostojno raziskovalno delo in izobraziti odlične nove raziskovalce na področju medijskih komunikacij, ki bodo zaključili študij z doktorsko disertacijo, ki bo vsebovala njihov lasten izvirni prispevek k znanosti. Temeljni cilji so: • omogočiti diplomantom poglobljeno razumevanje teoretičnih in metodoloških konceptov z izbranega področja medijskih komunikacij, • usposobiti diplomanta za samostojen poglobljeni študij in raziskovanje ob uporabi primerne raziskovalne metodologije, • usposobiti diplomanta za samostojno reševanje najzahtevnejših strokovnih in raziskovalnih problemov, ki zahtevajo znanstveni pristop pri opredelitvi problemov in iskanju optimalnih rešitev, • usposobiti diplomanta za učinkovito iskanje, proučevanje in uporabo obstoječih spoznanj pri reševanje problemov v netipičnih situacijah, • usposobiti diplomanta za iskanje in kreiranje novih virov znanja, za uporabo sodobnih interdisciplinarnih znanstvenoraziskovalnih metod in za učinkovito predstavitev raziskovalnih spoznanj, • usposobiti diplomanta za reševanje najzahtevnejših strokovnih in raziskovalnih problemov v sodelovanju z drugimi strokovnjaki z lastnega in drugih področij, za vodenje najzahtevnejših projektov in za ustvarjanje učinkovitih delovnih timov.

Čeprav je osnovni cilj doktorskega programa usposobiti študente za najzahtevnejše raziskovalno delo, bodo z doktorskim študijem pridobili vrsto splošnih kompetenc oziroma prenosljivih spretnosti, ki niso potrebne samo za zaposlitev v raziskovalnem sektorju. Z doktorskim študijem naj bi pridobili nekatere izmed zmožnosti, ki so iskane povsod tam, kjer se redno soočajo z negotovostjo in novimi zapletenimi problemi, ki jih ni moč rešiti s preskušenimi metodami in poenostavitvami, ampak s pretehtanimi inovativnimi pristopi. Med te uvrščamo zlasti naslednje: • razvijati inovativne rešitve s kombiniranjem različnih izvirnih strategij ali izboljšanjem obstoječih metod in pristopov, • reševati zapletene probleme z oblikovanjem novih orodij ali metod, • pripraviti racionalne načrte za izvedbo novih idej, da bi obrodile sadove, • hitro najti, izločiti in sintetizirati informacije tako iz popolnih kot nepopolnih virov, • se soočiti z neznanim, negotovim ter predvideti spremembe in težave, • sprejeti morebiten neuspeh in ustrezno ukrepati, • delovati samostojno, vztrajno in natančno, • pogledati na stvari širše, fleksibilno in interdisciplinarno, • sodelovati z drugimi, • upravljati s časom, pa tudi z materialnimi, človeškimi in finančnimi viri, • neprestano gojiti radovednost, slediti razvoju ter hitro pridobiti nove spretnosti in znanje, • uspešno komunicirati za različne namene in z uporabo različnih medijev.

Med doktorskim študijem študenti postanejo izvrstni poznavalci izbranega zelo ozkega področja medijskih komunikacij, kar jim omogoča suverenost pri vrednotenju preteklih in oblikovanju novih spoznanj, metod, pristopov. Natančneje, pridobijo naslednje predmetno specifične kompetence: • uporaba teorije politične ekonomije, mrežne družbe, zasebnosti, javne sfere in nadzora v sodobni razpravi o digitalnih medijih, • postaviti sodobno razpravo o razvoju medijev in zgodovinski kontekst, • analizirati sodobne vizualne vsebine glede na kulturne in politične potenciale, zlasti z vidika virtualnosti, spola in politike, • načrtovati vizualne projekte, vrednotiti aktualno vizualno produkcijo, presojati družbeni pomen, prepoznati estetske/politične potenciale sodobnih vizualnih vsebin, • analizirati rezultate, sklepati in predlagati izboljšave za nadzorovana področja pri razvoju in spremljanju učinkovitosti e-vsebin in e-storitev, • razviti svojo lastno informirano kreativno pozicijo, ki zadeva sodobne debate vizualnega sporočanja in podajati utemeljeno kritiko vizualnega prostora, • prepoznavati in ovrednotiti konvergenčna okolja in obvladati instrumentarij razvoja vsebin, ki temeljijo na konvergenčnih okoljih, • razumeti pomembnost dialoga v razvoju komunikacij, obvladati mehanizme kontrole prostega dialoga v družbi in medijih in izvesti empirično raziskavo dialoga, • obvladovati teoretična in praktična znanja in zakonitosti komuniciranja, ki so potrebna za razumevanje struktur in funkcij medijske komunikacije in odnosov z javnostmi, • prepoznati dimenzije drugih kultur in jim prilagoditi svoje obnašanje ter komunikacijo, • zmožnost izvajanja raziskav in razvoja na področju vpeljave upravljanja medkulturnega prostora, • identificirati raziskovalni problem in planirati njegovo rešitev; • načrtovati in izvesti raziskavo, analizirati, ovrednotiti in dokumentirati rezultate raziskave, poročati o spoznanjih in dosežkih raziskave, • zasnovati raziskovalni projekt, kritično ovrednotiti zbrano gradivo, presojati družbeni pomen in prepoznati potenciale obravnavanih medijskih tehnologij, • zmožnost raziskavanja in uporabe novih tehnologij na področju elektronskih medijev in uvajanje sodobne tehnologije za reševanje uporabniških potreb v elektronskih medijih, • analizirati možnosti vpeljave informacijskih storitev v medijske rešitve in načrtovati inovativne informacijske rešitve za identificirane medijske potrebe.

V študijski program 3. stopnje Medijske komunikacije se lahko vpiše kdor je zaključil: a) študijski program 2. stopnje, b) univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, c) visokošolski strokovni študijski program (sprejet pred 11. 6. 2004) in študijski program za pridobitev specializacije. Navedeni kandidati morajo pred vpisom opraviti študijske obveznosti v obsegu do največ 35 ECTS iz študijskega programa 2. stopnje Medijske komunikacije. Študijske obveznosti (nabor predmetov) takim kandidatom določi Komisija za znanstveno-raziskovalno delo Senata Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko, pri čemer upošteva kandidatovo področje izobrazbe (vrsto programa, ki ga je kandidat zaključil), d) študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU, ali drug enovit magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 točkami ECTS. Primerno predhodno znanje je zaključen univerzitetni ali magistrski (2. bolonjska stopnja) študij s področij medijskih komunikacij, računalništva ali informatike.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bo izbira kandidatov temeljila na: - zaključni oceni študija (20 %), - oceni, doseženi pri izbirnem izpitu s področja medijskih komunikacij (80 %). Pri izbirnem izpitu lahko kandidat do 50% ocene nadomesti z oceno svojega dosedanjega znanstvenega in strokovnega dela na področju študijskega programa. Merila za takšno oceno so: - izvirni ali pregledni znanstveni članki v revijah s faktorjem vpliva (JCR) ali v revijah, indeksiranih v podatkovnih zbirkah SCI, SSCI, ali A&HCI, - objavljeni prispevki v zbornikih mednarodnih konferenc, - druge objave.

Prehodi med programi so mogoči skladno z Zakonom o visokem šolstvu, Merili za prehode med študijskimi programi in drugimi predpisi. Po merilih za prehode se v drugi letnik doktorskega študijskega programa 3. stopnje Medijske komunikacije lahko vpiše kandidat, ki je zaključil: • študijski program za pridobitev magisterija znanosti, sprejet pred 11.06.2004, in se mu ob vpisu prizna 60 točk ECTS, • univerzitetni študijski program, sprejet pred 11.06.2004, in študijski program za pridobitev specializacije in se mu ob vpisu prizna 60 točk ECTS. Prehodi so mogoči med študijskimi programi: • ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc oz. učnih izidov; • med katerimi se lahko po merilih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Komisija za znanstveno-raziskovalno dejavnost UM FERI za vsakega kandidata posebej določi, kateri predmeti se mu priznajo v zgoraj navedenem obsegu točk ECTS.

UM FERI priznava kandidatom pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru, ki ureja postopke za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti, ki jih kandidati pridobijo s formalnim in neformalnim učenjem pred vpisom in med študijem na Univerzi v Mariboru. Pravilnik se nahaja na spletni povezavi: https://feri.um.si/site/assets/files/1278/pravilnik_o_priznavanju_znanj_in_spretnosti_v_sp_um.pdf Fakulteta kandidatom prizna znanja in spretnosti, pridobljene pred vpisom v študijski program, če le-ta po obsegu, vsebini in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo splošnim oz. predmetno-specifičnim kompetencam, določenim s študijskim programom, na katerega se kandidati želijo vpisati ali so nanj vpisani. Podlaga za priznavanje znanj in spretnosti so potrdila ali druge listine: - javno veljavne listine (spričevala, diplome), - potrdila o opravljenem delu študijskega programa ali opravljenih obveznosti v študijskem programu, - potrdila izvajalcev izobraževanja in usposabljanja o uspešno končanem izobraževanju, spričevala ter druge listine, - izdelki, storitve, projekti, objave in druga avtorska dela kandidatov, - dokazila o registriranih patentih, - ustrezne reference o praktičnem usposabljanju in delovnih izkušnjah, - znanja, pridobljena s samoizobraževanjem in priložnostnim učenjem in druga dokazila/znanja, o katerih presoja Komisija za znanstveno-raziskovalno delo UM FERI.

Študij konča, kdor opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in tako zbere najmanj 180 točk ECTS.