Študijski program je bil potrjen na Senatu FERI dne 19. 12. 2008, na Senatu UM dne 17. 2. 2009 in sprejet na Svetu za visoko šolstvo RS dne 30. 3. 2009. Senat FERI je dne 24. 4. 2014 in Senat UM je dne 22. 9. 2015 sprejel vlogo za ponovno akreditacijo študijskega programa. Svet Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu je dne 17. 3. 2016 sprejel odločbo s katero podaljšuje akreditacijo študijskega programa.

Pogoji za napredovanje v 2. letnik: Študent napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi obveznostmi 1. letnika zbere najmanj 48 točk ECTS. Med opravljenimi predmeti mora biti obvezni predmet programa Komunikološke raziskovalne metode. Pogoje za napredovanje pod izrednimi pogoji ter pogoje za ponavljanje opredeljuje Statut UM https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Statut-Univerze-v-Mariboru-uradno-precisceno-besedilo-UPB-13.pdf

Študijski program 2. stopnje Medijske komunikacije ne vsebuje posameznih delov.

Diplomant študijskega programa za pridobitev magistrske izobrazbe 2. stopnje lahko nadaljuje z doktorskim študijem na študijskih programih 3. stopnje skladno s pogoji, ki jih določi visokošolski zavod, ki razpisuje doktorski študijski program.

Diplomant magistrskega programa Medijskih komunikacij je po zaključeni drugi stopnji sposoben ustvarjalno in samostojno izvajati naloge ter projekte, povezane z različnimi vejami komunikacije. Odlikuje ga zmožnost kritične presoje najnovejših razvojnih trendov in teorij ter prakse. V ustrezni meri obvlada tehnike za samostojno raziskovanje in interpretiranje rezultatov. Izkazuje tudi izvirnost, kreativnost in ustvarjalnost pri oblikovanju medijskih vsebin, kar je odlika, ki jo cenijo mnogi ugledni zaposlovalci naših študentov. Polje dela, ki ga diplomantu odpira magistrski študij, je zelo široko, zato lahko vsakdo uspešno prilagodi svoje znanje pričakovanjem delodajalcev iz medijev, marketinga, odnosov z javnostmi, oblikovanja ter spletnih in mobilnih komunikacij.

Informacije o študijskih programih, ki jih ponuja UM FERI, so dosegljive na spletni strani https://feri.um.si/studij/programi/ .

Ni drugih obveznosti.

Preverjanje in ocenjevanje študentovih učnih izidov se izvaja v skladu z merili in načini, definiranimi v Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Pravilnik-o-preverjanju-in-ocenjevanju-znanja-na-Univerzi-v-Mariboru-stev.-A4-2009-41-AG-uradno-precisceno-besedilo-UPB1.pdf Pri posamezni učni enoti se vrsta in način opravljanja izpita ter pogoji za pristop k izpitu določijo z učnim načrtom, ki je sestavni del študijskega programa. V učnem načrtu se določi delež posameznega načina preverjanja in ocenjevanja znanja, ki ga le-ta prispeva h končni oceni. Za vse predmete na vseh študijskih programih Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ocenjevanje znanja ureja enotna Ocenjevalna lestvica, ki je dostopna na strani https://feri.um.si/studij/vprasanja-in-odgovori/. Spodbujajo se načini sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja, s tem pa študentom omogočamo sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju.

Temeljni cilji študijskega programa so: • da je primerljiv po obsegu, vsebinski strukturi in trajanju s podobnimi študijskimi programi v zahodni Evropi, • da je zasnovan odprto in fleksibilno, tako da omogoča študentom lahek prehod med programi in večjo stopnjo izbire predmetov znotraj programa, • da je oblikovan z vsebinami, ki zagotavljajo tržno zanimiv profil in ustrezno zaposljivost diplomantov ter njihovo mobilnost znotraj evropskega trga dela; • da zagotavlja primeren in zaokrožen nabor potrebnih znanj, ki bo omogočal diplomantom uspešno vključitev na trg dela in utrjeval njihovo zmožnost in motivacijo za nadaljnje raziskovanje in vseživljenjsko izobraževanje; • da je strukturiran tako, da v veliki meri študent sam oblikuje svojo študijsko pot v procesu pridobivanja znanja in s tem prevzame nase večji del odgovornosti za pridobitev primernega nabora znanj v skladu z njegovimi individualnimi pričakovanji, potrebami in željami; • da zagotavlja primerno izbirnost vsebin, ki omogoča študentom, da razvijejo določeno stopnjo specializacije strokovnih kompetenc na magistrski študijski stopnji ob hkratni širini strokovnih znanj z zmožnostjo razumevanja širših družbenih vidikov delovanja v medijih, kar jim bo omogočalo večjo zaposlitveno mobilnost na trgu dela, • da zagotavlja študentom akumuliranje opravljenih obveznosti na različnih visokošolskih institucijah in prehajanje med študijskimi programi, • da omogoča študentom enostavnejše priznavanje znanj in veščin, pridobljenih na drugih visokošolskih institucijah, zlasti v tujini v okviru različnih mednarodnih programov študijske izmenjave.

Diplomant študijskega programa druge stopnje Medijske komunikacije mora biti po zaključeni drugi stopnji študija ustvarjalen in zmožen samostojno izvajati raziskovalno delo, zato vključujejo učni cilji na magistrski študijski stopnji naslednje splošne kompetence: • dobro obvladanje specializiranega področja znotraj discipline na zahtevnejši ravni (najnovejše teorije, metode, tehnike, razlage teorij idr...); • zmožnost kritične presoje in interpretacije najnovejših razvojnih trendov in teorij ter prakse (na osnovi študija izvirne študijske literature za ožje strokovno/študijsko področje); • v ustrezni meri obvladati tehnike za samostojno (neodvisno) raziskovanje in interpretiranje rezultatov na zahtevnejši ravni; • izkazovati izvirnost, kreativnost in ustvarjalnost glede obvladanja medijskih vsebin. Splošne kompetence, ki jih pridobi diplomant s programom so: • sposobnost aktivnega pridobivanja dodatnega znanja in njegovo uporabo izven formalnih oblik izobraževanja, • profesionalen kot tudi etično korekten pristop v raziskovanju in reševanju najzahtevnejših strokovnih problemov, • oblikovanje in zagovarjanje argumentov pri reševanju strokovnih problemov, • zmožnost za samostojen poglobljen študij in raziskovanje ob uporabi primerne raziskovalne metodologije, • sposobnost samostojnega reševanja najzahtevnejših strokovnih problemov, ki zahtevajo poglobljen in analitičen pristop pri opredelitvi in iskanju optimalnih rešitev, • sposobnost opravljanja najzahtevnejših strokovnih, raziskovalno analitičnih in vodstvenih del v praksi na področjih izbrane specializacije študija, • sposobnost iskanja novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju, • sposobnost uporabe sodobnih interdisciplinarnih znanstvenoraziskovalnih metod, • sposobnost reševanja problemov in prevzemanje odgovornosti za vodenje najzahtevnejših projektov, • sposobnost organiziranja učinkovitih delovnih skupin pri reševanju najzahtevnejših strokovnih problemov na svojem strokovnem področju in v kontekstu družbeno odgovornega in etično korektnega ravnanja.

Predmetno specifične kompetence, ki jih bo razvil diplomant, so oprte na pridobivanje znanj pri predmetih programa. Program je zasnovan tako, da si študent sam določi specializacijo študija na osnovi lastnih ambicij z izbiro iz nabora izbirnih predmetov. S tem opravi vsak študent individualni izbor predmetno specifičnih kompetenc, ki jih bo osvojil. Celoten nabor predmetno specifičnih kompetenc programa pa je sledeč: • usposobljenost za identifikacijo ustreznih raziskovalnih vprašanj in uporabo raziskovalnih metod za njihovo reševanje, • razumevanje družbenih fenomenov in svetovanja o raznovrstnih trendih globalnega medijskega dogajanja in umeščanja popularne medijske kulture v širši družbeni okvir, • poglobljeno poznavanje temeljev sodobne vizualne kulture z osnovnimi pojmi in teorijami interpretacije vizualnega ter z osnovami analize, kreacije in anticipacije prihodnjega razvoja vizualnih medijev in vsebin, kakor tudi razvoj vizualnih komunikacij in principov oblikovanja različnih medijskih oblik, • obvladovanje procesov v video produkciji in usposobljenost za samostojno analizo sodobnih avdiovizualnih vsebin in usposobljenost aktivnega sodelovanja pri ustvarjanju sodobnih vizualnih vsebin, • poznavanje sodobnih tehnologij za produkcijo v elektronskih medijih in za distribucijo medijskih vsebin, • poznavanje naprednih tehnik geometrijskega modeliranja in računalniške grafike, ki omogočajo kreativnejše grafično oblikovanje in poznavanje metod za računalniško ustvarjanje, • poznavanje naprednih tehnik tridimenzionalne računalniške animacije in postopkov postprodukcije, ki povečajo realizem ter atraktivnost končnega produkta (posebni efekti), • poglobljeno znanje o informacijsko komunikacijskih tehnologijah z vidika konvergenčnih učinkov s tehnološkega, vsebinskega in organizacijskega vidika, • poznavanje marketinga kot multidisciplinarnega znanstvenega področja in sposobnost prepoznati in analizirati osnovne principe na področju blagovnih znamk, ugleda in imidža, • usposobljenost za uporabo psiholoških znanj na celotnem področju marketinga in posameznih oblikah tržnega komuniciranja.

V 1. letnik podiplomskega študijskega programa 2. stopnje Medijske komunikacije se lahko vpiše: a) kdor je dokončal univerzitetni ali visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje v obsegu vsaj 180 ECTS s področja medijskih komunikacij (0688), informacijskih in komunikacijskih tehnologij - IKT (061), avdiovizualnega ustvarjanja, tehnike in multimedijske proizvodnje (0211), novinarstva in medijskih študij (0321), interdisciplinarnih izobraževalnih aktivnosti/izidi, pretežno družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost (038); b) kdor je dokončal univerzitetni ali visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje v obsegu vsaj 180 ECTS s področij, ki niso navedena v prejšnjem odstavku, če je pred vpisom v podiplomski študijski program 2. stopnje Medijske komunikacije opravil študijske obveznosti v obsegu 22 ECTS iz univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Medijske komunikacije, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Opraviti mora naslednje študijske obveznosti: Uvod v komuniciranje (6 ECTS), Informatika v medijih (6 ECTS), Razvoj spletnih sistemov (5 ECTS), Tehnike avdio in video produkcije (5 ECTS). Če je kandidat tekom svojega prvostopenjskega študija osvojil snov, ki jo pokrivajo navedeni predmeti, se mu lahko predmeti delno ali v celoti priznajo; c) kdor je dokončal visokošolski strokovni študijski program (pred sprejetjem Zakona o visokem šolstvu leta 2004) s področja medijskih komunikacij (0688), informacijskih in komunikacijskih tehnologij - IKT (061), avdiovizualnega ustvarjanja, tehnike in multimedijske proizvodnje (0211), novinarstva in medijskih študij (0321), interdisciplinarnih izobraževalnih aktivnosti/izidi, pretežno družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost (038); d) kdor je dokončal visokošolski strokovni študijski program (pred sprejetjem Zakona o visokem šolstvu leta 2004) s področij, ki niso navedena v prejšnjem odstavku, če je pred vpisom v podiplomski študijski program 2. stopnje Medijske komunikacije opravil študijske obveznosti v obsegu 22 ECTS iz univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Medijske komunikacije, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Opraviti mora naslednje študijske obveznosti: Uvod v komuniciranje (6 ECTS), Informatika v medijih (6 ECTS), Razvoj spletnih sistemov (5 ECTS), Tehnike avdio in video produkcije (5 ECTS). Če je kandidat tekom svojega prvostopenjskega študija osvojil snov, ki jo pokrivajo navedeni predmeti, se mu lahko predmeti delno ali v celoti priznajo; e) kdor je dokončal univerzitetni študijski program (pred sprejetjem Zakona o visokem šolstvu leta 2004) s strokovnega področja medijskih komunikacij (0688). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, če izkazuje osvojitev ustrezne snovi, vpiše pa se v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom; f) kdor je dokončal univerzitetni študijski program (pred sprejetjem Zakona o visokem šolstvu leta 2004) s strokovnega področja informacijsko komunikacijskih tehnologij – IKT (061), avdiovizualnega ustvarjanja, tehnike in multimedijske proizvodnje (0211), novinarstva in medijskih študij (0321), interdisciplinarnih izobraževalnih aktivnosti/izidi, pretežno družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost (038). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 30 ECTS, če izkazuje osvojitev ustrezne snovi, skladno s tem pa se vpiše v ustrezni letnik študija.

Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 2. stopnje Medijske komunikacije se upošteva: uspeh pri študiju prve stopnje - povprečna ocena izpitov in zaključnega dela (100%).

Po merilih za prehode je na študijski program 2. stopnje Medijske komunikacije omogočen prehod kandidatom, vpisanim na študijske programe s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij (061), avdiovizualnega ustvarjanja, tehnike in multimedijske proizvodnje (0211), oblikovanje vizualnih komunikacij (0213), novinarstvo in medijske študije (0321), ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc, po kriterijih za priznavanje pa se jim prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Študentom se v procesu priznavanja ugotovijo že opravljene študijske obveznosti, ki se jim lahko v celoti ali delno priznajo, ter določijo študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo zaključiti študij po novem študijskem programu.

UM FERI priznava kandidatom pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru, ki ureja postopke za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti, ki jih kandidati pridobijo s formalnim in neformalnim učenjem pred vpisom in med študijem na Univerzi v Mariboru. Fakulteta kandidatom prizna znanja in spretnosti, če ti po obsegu, vsebini in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo splošnim oz. predmetnospecifičnim kompetencam, določenim s študijskim programom, v katerega se kandidati želijo vpisati ali so vanj vpisani. Podlaga za priznavanje znanj in spretnosti so potrdila ali druge listine: - javno veljavne listine (spričevala, diplome), - potrdila o opravljenem delu študijskega programa ali opravljenih obveznosti v študijskem programu, - potrdila izvajalcev izobraževanja in usposabljanja o uspešno končanem izobraževanju, spričevala ter druge listine, - izdelki, storitve, projekti, objave in druga avtorska dela kandidatov, - dokazila o registriranih patentih, - ustrezne reference o praktičnem usposabljanju in delovnih izkušnjah, - znanja, pridobljena s samoizobraževanjem in priložnostnim učenjem in druga dokazila/znanja, o katerih presoja Komisija za študijske zadeve UM FERI. Postopek ugotavljanja, preverjanja in priznavanja znanj in spretnosti se začne na osnovi vloge kandidata, ki jo vloži na posebnem obrazcu, ki je sestavni del navedenega pravilnika.

Študij konča, kdor opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in tako zbere najmanj 120 točk ECTS.