Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo je članica javne Univerze v Mariboru. Študijski program ARHITEKTURA je bil akreditiran 25. 2. 2010. Zunanja evalvacija Univerze v Mariboru je bila izvedena v letu 2022, za kar je pristojna Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, ki izpolnjuje evropske standarde in usmeritve (je registrirana v EQAR in članica ENQA.)

Študent napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi izpiti 1. letnika zbere najmanj 40 ECTS, obvezno pa mora opraviti izpite pri predmetih: Studio M1 in Večstanovanjske stavbe, Arhitektonske konstrukcije in tehnologije, Studio M2, Javne stavbe in Metode in koncepti načrtovanja naselij. Ob vpisu v 2. letnik študent izbere modul. V vsak posamezni modul se lahko vpiše 20 študentov (na modul Trajnostna stavba največ 20 študentov in na modul Trajnostno mesto največ 20 študentov). Vpisna mesta posamičnega modula so na razpolago, dokler se modul ob vpisu študentov v 2. letnik ne zapolni s kvoto 20 razpoložljivih mest.

Študijski program ne vsebuje posameznih delov.

Doktorski študij na 3. stopnji.

Zaposlitev diplomanta, diplomantke druge stopnje študijskega programa Arhitektura je možna v vseh oblikah arhitekturnega projektiranja, na področjih urbanističnega načrtovanja in prostorskega planiranja, v gradbeni operativi in gradbeni industriji ter tudi na delovnih mestih v javni upravi, agencijah ipd.

Dodatne informacije o študijskih programih, ki jih ponuja fakulteta, so objavljene na spletni strani: https://www.fgpa.um.si/studij/.

S pravilnikom in učnimi načrti predmetov so za vsako učno enoto navedene oblike preverjanja in ocenjevanja študentov. Spodbujajo se načini sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja, s tem pa študentom omogočamo sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju.

Temeljni cilji programa: -Izobraziti strokovnjaka s področja arhitekture v skladu z evropskimi smernicami ter diplomantu po zaključku mednarodno primerljivega programa omogočiti nadaljevanje tretjestopenjskega študija doma in v tujini; -Izobraziti lik arhitekta – generalista, ki bo sposoben samostojno izvajati odgovorne naloge na področju arhitekturnega oblikovanja in projektiranja ter urejanja prostora s prvinami urbanističnega načrtovanja. -Usposobiti strokovnjaka s področja arhitekture ter načrtovanja prostora za delo v interdisciplinarnih skupinah -Slovenskemu gospodarstvu zagotoviti strokovnjaka, ki mu bo omogočil perspektivo ter konkurenčnost na evropskem trgu. -usposobiti strokovnjaka na področju arhitekturnega, urbanističnega in prostorskega načrtovanja, tako v estetskem, kakor tudi v tehničnem smislu, v povezavi s poznavanjem zgodovine arhitekture ter z njo povezanih umetnosti, tehnologije in znanosti

Študenti, ki so dokončali študijski program 2. stopnje Arhitektura bodo v sklopu splošnih kompetenc pridobili predvsem: - uporaba znanja v praksi, - avtonomnost v strokovnem delu, - samostojno vodenje projektov, - poznavanje etičnega kodeksa poklica arhitekta in zavezanost profesionalni etiki, - sposobnost zbiranja informacij za definiranje problemov in metodološko analizo, kritično presojo in formuliranje ukrepov, - razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v mednarodnem okolju, - kooperativnost, sposobnost dela v skupini in v mednarodnem okolju, - sposobnost kritične in samokritične presoje, - obvladanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov, - povezovanje naravoslovno tehničnih, humanističnih in družboslovnih vsebin, obogatenih z vsebinami zgodovine in umetnosti ter varstva okolja, v domeni trajnostnega razvoja naselij, - razumevanje socioloških osnov odnosov v grajenem okolju in prostoru (le-to omogoča razumevanje poklica arhitekta in vloge arhitekta v družbi) v domeni trajnostnega razvoja naselij.

Študentje bodo v študijskem programu 2. stopnje Arhitektura pridobili predmetno specifične kompetence, kot so: - koherentno obvladanje temeljnega znanja, - povezovanje znanja z različnih področij, ki pokrivajo problematiko prostorskega planiranja, urbanističnega načrtovanja, arhitekturnega projektiranja, oblikovanja ter gradnje objektov in prostora, - večja kreativnost ter inovativnost, - vključevanje znanstveno – umetniških metod in tehničnih sredstev v načrtovanje in gradbeno oblikovanje okolja na arhitekturnem, urbanističnem, planerskem, tehničnem, družbenem in administrativnem področju, - razumevanje kompleksne urbanistične, arhitekturne, tehnične, družbene, zgodovinske in ekološke soodvisnosti v projektnih nalogah, - razumevanje pomena in potrebe po vzpostavljanju harmoničnega odnosa med človekom in stavbami, med stavbami in njihovim okoljem, - prostorsko planiranje, arhitekturno projektiranje, nadzor izvajanja, vodenja in koordinacije kompleksnih projektov s področja prostorskega načrtovanja, urbanizma in arhitekture, - umeščanje novih informacij in interpretacij v kontekst temeljne discipline na podlagi poznavanja dejavnikov, ki vplivajo na procese ter kvaliteto prostorskega planiranja, urbanističnega načrtovanja in arhitekturnega projektiranja z obvladovanjem ter povezovanjem posamičnih segmentov, - kritično in kreativno reševanje kompleksnih nalog, - ustrezen odnos do socialnih in etičnih dejavnikov pri poklicnemu ravnanju, kar pomeni upoštevanje strokovnih ter etičnih kompetenc arhitekturne stroke, - poznavanje in razumevanje tehničnih segmentov 'delovanja' stavbe s ciljem zadovoljevanja potreb kvalitetnega bivanja, reševanja konstrukcijskih, tehnoloških in inženirskih problemov, - poznavanje procesov v gradbeni industriji, organizacijah, vključno z zakonodajo in predpisi ter arhitekturnim in urbanim managementom (sposobnost realizacije v praksi), - arhitekturno projektiranje in arhitekturni nadzor gradbenih del v smislu ustrezne kakovosti in cene, - izvajanje neodvisnih tehniških presoj na podlagi znanstvene analize in sinteze, - obrazložitve strokovnih vprašanj, strokovnih in znanstveno – raziskovalnih rešitev ter razvoj ustrezne stopnje strokovnosti, - samostojno delovanje ter vodenje projektne skupine s ciljem integriranja ter usmerjanja drugih udeležencev v načrtovalskem procesu, - samostojno oz. skupinsko reševanje kompleksnih nalog z uporabo znanstvenih metod in postopkov, - usposobljenost za delovanje na znanstveno – raziskovalnem področju arhitekture, urbanizma in prostorskega načrtovanja.

Predmetno specifične kompetence pridobljene z moduli:
MODUL TRAJNOSTNA STAVBA
Študentje bodo v študijskem programu 2. stopnje Arhitektura pridobili predmetno specifične kompetence, kot so: - koherentno obvladanje temeljnega znanja, - povezovanje znanja z različnih področij, ki pokrivajo problematiko prostorskega planiranja, urbanističnega načrtovanja, arhitekturnega projektiranja, oblikovanja ter gradnje objektov in prostora, - večja kreativnost ter inovativnost, - vključevanje znanstveno – umetniških metod in tehničnih sredstev v načrtovanje in gradbeno oblikovanje okolja na arhitekturnem, urbanističnem, planerskem, tehničnem, družbenem in administrativnem področju, - razumevanje kompleksne urbanistične, arhitekturne, tehnične, družbene, zgodovinske in ekološke soodvisnosti v projektnih nalogah, - razumevanje pomena in potrebe po vzpostavljanju harmoničnega odnosa med človekom in stavbami, med stavbami in njihovim okoljem, - prostorsko planiranje, arhitekturno projektiranje, nadzor izvajanja, vodenja in koordinacije kompleksnih projektov s področja prostorskega načrtovanja, urbanizma in arhitekture, - umeščanje novih informacij in interpretacij v kontekst temeljne discipline na podlagi poznavanja dejavnikov, ki vplivajo na procese ter kvaliteto prostorskega planiranja, urbanističnega načrtovanja in arhitekturnega projektiranja z obvladovanjem ter povezovanjem posamičnih segmentov, - kritično in kreativno reševanje kompleksnih nalog, - ustrezen odnos do socialnih in etičnih dejavnikov pri poklicnemu ravnanju, kar pomeni upoštevanje strokovnih ter etičnih kompetenc arhitekturne stroke, - poznavanje in razumevanje tehničnih segmentov 'delovanja' stavbe s ciljem zadovoljevanja potreb kvalitetnega bivanja, reševanja konstrukcijskih, tehnoloških in inženirskih problemov, - poznavanje procesov v gradbeni industriji, organizacijah, vključno z zakonodajo in predpisi ter arhitekturnim in urbanim managementom (sposobnost realizacije v praksi), - arhitekturno projektiranje in arhitekturni nadzor gradbenih del v smislu ustrezne kakovosti in cene, - izvajanje neodvisnih tehniških presoj na podlagi znanstvene analize in sinteze, - obrazložitve strokovnih vprašanj, strokovnih in znanstveno – raziskovalnih rešitev ter razvoj ustrezne stopnje strokovnosti, - samostojno delovanje ter vodenje projektne skupine s ciljem integriranja ter usmerjanja drugih udeležencev v načrtovalskem procesu, - samostojno oz. skupinsko reševanje kompleksnih nalog z uporabo znanstvenih metod in postopkov, - usposobljenost za delovanje na znanstveno – raziskovalnem področju arhitekture, urbanizma in prostorskega načrtovanja.

MODUL TRAJNOSTNO MESTO
Študentje bodo v študijskem programu 2. stopnje Arhitektura pridobili predmetno specifične kompetence, kot so: - koherentno obvladanje temeljnega znanja, - povezovanje znanja z različnih področij, ki pokrivajo problematiko prostorskega planiranja, urbanističnega načrtovanja, arhitekturnega projektiranja, oblikovanja ter gradnje objektov in prostora, - večja kreativnost ter inovativnost, - vključevanje znanstveno – umetniških metod in tehničnih sredstev v načrtovanje in gradbeno oblikovanje okolja na arhitekturnem, urbanističnem, planerskem, tehničnem, družbenem in administrativnem področju, - razumevanje kompleksne urbanistične, arhitekturne, tehnične, družbene, zgodovinske in ekološke soodvisnosti v projektnih nalogah, - razumevanje pomena in potrebe po vzpostavljanju harmoničnega odnosa med človekom in stavbami, med stavbami in njihovim okoljem, - prostorsko planiranje, arhitekturno projektiranje, nadzor izvajanja, vodenja in koordinacije kompleksnih projektov s področja prostorskega načrtovanja, urbanizma in arhitekture, - umeščanje novih informacij in interpretacij v kontekst temeljne discipline na podlagi poznavanja dejavnikov, ki vplivajo na procese ter kvaliteto prostorskega planiranja, urbanističnega načrtovanja in arhitekturnega projektiranja z obvladovanjem ter povezovanjem posamičnih segmentov, - kritično in kreativno reševanje kompleksnih nalog, - ustrezen odnos do socialnih in etičnih dejavnikov pri poklicnemu ravnanju, kar pomeni upoštevanje strokovnih ter etičnih kompetenc arhitekturne stroke, - poznavanje in razumevanje tehničnih segmentov 'delovanja' stavbe s ciljem zadovoljevanja potreb kvalitetnega bivanja, reševanja konstrukcijskih, tehnoloških in inženirskih problemov, - poznavanje procesov v gradbeni industriji, organizacijah, vključno z zakonodajo in predpisi ter arhitekturnim in urbanim managementom (sposobnost realizacije v praksi), - arhitekturno projektiranje in arhitekturni nadzor gradbenih del v smislu ustrezne kakovosti in cene, - izvajanje neodvisnih tehniških presoj na podlagi znanstvene analize in sinteze, - obrazložitve strokovnih vprašanj, strokovnih in znanstveno – raziskovalnih rešitev ter razvoj ustrezne stopnje strokovnosti, - samostojno delovanje ter vodenje projektne skupine s ciljem integriranja ter usmerjanja drugih udeležencev v načrtovalskem procesu, - samostojno oz. skupinsko reševanje kompleksnih nalog z uporabo znanstvenih metod in postopkov, - usposobljenost za delovanje na znanstveno – raziskovalnem področju arhitekture, urbanizma in prostorskega načrtovanja.

V študijski program 2. stopnje Arhitektura se lahko vpiše, kdor je zaključil: 1. Študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij: arhitektura (0731). 2. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznega strokovnega področja: arhitektura (0731). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom.

Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 2. stopnje Arhitektura se upošteva povprečna ocena dodiplomskega študija – 100 %.

Prehodi med programi so mogoči skladno z »Zakonom o visokem šolstvu«, »Merili za prehode med študijskimi programi« in drugimi predpisi. Kandidati se po Merili za prehode med študijskimi programi vpišejo : - višji letnik študijskega programa 2. stopnje Arhitektura, kadar gre za prenehanje izobraževanja po prvem študijskem programu in nadaljevanje študija po tem študijskem programu iste stopnje, ali vpis visokošolskega diplomanta v nov študijski program na isti stopnji. Prehajajo lahko s področja arhitektura, urbanizem. Prehod je mogoč, v kolikor kandidat izpolnjuje naslednje pogoje: - izpolnjuje pogoje za vpis v prvi letnik študijskega programa 2. stopnje Arhitektura, - prehaja s študijskega programa, ki ob zaključku študija zagotavljaj pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov, - se mu pri prehodu prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Ob prehodu iz enega študijskega programa v drugi študijski program odloča pristojna komisija senata fakultete, na kateri namerava kandidat nadaljevati študij. Kandidat mora v skladu s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru fakulteti posredovati: - vlogo za priznavanje znanj in spretnosti na Univerzi v Mariboru, - potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih (izpitih) s pridobljenimi ocenami in številom kreditnih točk, - potrjene učne načrte, po katerih je bilo pridobljeno znanje, - potrdilo o plačilu postopka. Pri prehodu iz enega študijskega programa v drugega se kandidatu lahko priznajo opravljene študijske obveznosti, upoštevajoč vsebino, obseg in zahtevnost znanja novega programa ter se mu določijo nove obveznosti, ki jih mora opraviti, če želi zaključiti študij v novem študijskem programu.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti so urejena s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru. Ocenjevanje pridobljenih znanj in spretnosti mora temeljiti na izobraževalnih kompetencah študijskega programa.

Študij konča, kdor opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti – in tako zbere najmanj 120 ECTS.