Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo je članica javne Univerze v Mariboru. Študijski program ARHITEKTURA je bil akreditiran 25. 2. 2010. Zunanja evalvacija Univerze v Mariboru je bila izvedena v letu 2022, za kar je pristojna Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, ki izpolnjuje evropske standarde in usmeritve (je registrirana v EQAR in članica ENQA.)

Pogoji za vpis v 2. letnik Študent napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi izpiti 1. letnika zbere najmanj 45 ECTS, obvezno pa mora opraviti izpite pri predmetih: Studio M1 in Večstanovanjske stavbe, Arhitektonske konstrukcije in tehnologije, Studio M2, Javne stavbe in Metode in koncepti načrtovanja naselij. Ob vpisu v 2. letnik študent izbere modul. V vsak posamezni modul se lahko vpiše 20 študentov (na modul Trajnostna stavba največ 20 študentov in na modul Trajnostno mesto največ 20 študentov). Vpisna mesta posamičnega modula so na razpolago, dokler se modul ob vpisu študentov v 2. letnik ne zapolni s kvoto 20 razpoložljivih mest. Ob pogojih, ki so določeni v Statutu UM, lahko študent izjemoma napreduje v višji letnik tudi, če ni izpolnil vseh s študijskim programom predvidenih obveznosti za napredovanje. Ponavljanje letnika Študent, ki ni izpolnil pogojev za napredovanje, lahko ponavlja letnik, po pogojih, ki so določeni v Statutu UM. Nadaljevanje študija po prekinitvi Študent, ki prekine študij, lahko nadaljuje študij in ga dokonča, po pogojih, ki so določeni v Statutu UM. Rok za dokončanje študija se določi skladno z veljavno visokošolsko zakonodajo. Podaljšanje statusa Študentu se lahko podaljša status v skladu z visokošolsko zakonodajo in Statutom UM. Navodila za presojo prošenj študentov ter upravičenih razlogov skladno s 85., 121. ter 214. členom Statuta Univerze v Mariboru

Študijski program ne vsebuje posameznih delov.

Doktorski študij na 3. stopnji.

Zaposlitev diplomanta, diplomantke druge stopnje študijskega programa Arhitektura je možna v vseh oblikah arhitekturnega projektiranja, na področjih urbanističnega načrtovanja in prostorskega planiranja, v gradbeni operativi in gradbeni industriji ter tudi na delovnih mestih v javni upravi, agencijah ipd.

Dodatne informacije o študijskih programih, ki jih ponuja fakulteta, so objavljene na spletni strani: https://www.fgpa.um.si/studij/.

S pravilnikom in učnimi načrti predmetov so za vsako učno enoto navedene oblike preverjanja in ocenjevanja študentov. Spodbujajo se načini sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja, s tem pa študentom omogočamo sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju.

Poklic arhitekta je v procesu globoke in hitro napredujoče preobrazbe področja dejavnosti. Politične, kulturne, tehnične, ekonomske, socialne in ekološke spremembe zahtevajo intenzivno soočenje s tematiko arhitekture, kakor tudi urbanizma, zlasti v odnosu do trajnostnega razvoja. Tradicionalni pristop arhitekturne izobrazbe, posredovati temeljna znanja, ostaja. Ta cilj mora odsevati v sposobnostih in inštrumentih, ki omogočajo razumeti kompleksne naloge in jih obvladati interdisciplinarno ter odgovorno preko meja lastnega strokovnega področja. Temeljni cilji študijskega programa 2. stopnje arhitekture so: - Zagotoviti študijski program, ki podaja temeljna znanja z vseh področij arhitekture, dopolnjenja z znanji s področja urbanističnega načrtovanja in prostorskega planiranja. - Usklajenost študijskega programa z Bolonjsko deklaracijo, kar posredno omogoča mednarodno primerljivost in prehodnost. - Izobraziti lik strokovnjaka s področja arhitekture v skladu z evropskimi smernicami ter z mednarodno primerljivostjo programa - Diplomantu omogočiti po končanem študiju nadaljevanje doktorskega študija v Sloveniji ali na inštitucijah širom Evrope oziroma sveta, kakor tudi možnost zaposlovanja diplomantov v Evropski uniji. - Izobraziti lik arhitekta – generalista, ki je sposoben samostojno izvajati odgovorne naloge na področju arhitekturnega oblikovanja in projektiranja ter urejanja prostora s prvinami urbanističnega načrtovanja. - Slovenskemu gospodarstvu ustvariti strokovnjaka, ki bo omogočil perspektivo ter konkurenčnost na evropskem trgu. Študijski program 2. stopnje Arhitektura pokriva sklope znanj, ki pokrivajo široko strokovno polje arhitekta – generalista. Študijski program 2. stopnje Arhitektura formira izobrazbeni profil arhitekta – generalista tako, da vsebinsko pokriva ter združuje tehnična, družboslovna in humanistična znanja za dosego sposobnosti urejanja in oblikovanja prostora ter arhitekture oz. gradnje objektov. Sklopi znanj si sledijo v naslednjem zaporedju: - Tehnična znanja: študent nadgradi in dopolnjuje temeljne predmete gradbene in arhitekturne stroke. Sklop omogoča poznavanje kriterijev kakovosti zgradb, sodobnih metod in tehnik arhitekturnega in urbanističnega načrtovanja. - Družboslovna znanja: študent nadgradi tehnična znanja z družboslovnimi znanji, kar mu ponuja razmišljanja oblikovanju in gradnji objekta ter prostora v skladu z javnim interesom od regionalno ­ planerskega merila do arhitekturnega detajla in obratno. - Humanistična znanja: študent usposobi razmišljanje o humanistični vlogi oblikovanja objektov ter prostora. Sklop pokriva poznavanje socioloških osnov odnosov v grajenem okolju in prostoru v domeni trajnostnega razvoja naselij. Program je zasnovan sodobno in aktualno v skladu z evropskimi smernicami Bolonjske deklaracije in pričakovanimi novimi potrebami slovenskega gospodarstva. Na osnovi teh ciljev bodo študenti s študijskim programom 2. stopnje dosegli takšno teoretično znanje in njegovo uporabo v praksi, da bodo dosegali tako splošne kot predmetno specifične kompetence. Pridobljeno znanje bo primerljivo z znanji osvojenimi na primerljivih študijskih programih sorodnih ustanov v Evropi.

Študenti, ki so dokončali študijski program 2. stopnje Arhitektura bodo v sklopu splošnih kompetenc pridobili predvsem: - uporaba znanja v praksi, - avtonomnost v strokovnem delu, - samostojno vodenje projektov, - poznavanje etičnega kodeksa poklica arhitekta in zavezanost profesionalni etiki, - sposobnost zbiranja informacij za definiranje problemov in metodološko analizo, kritično presojo in formuliranje ukrepov, - razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v mednarodnem okolju, - kooperativnost, sposobnost dela v skupini in v mednarodnem okolju, - sposobnost kritične in samokritične presoje, - obvladanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov, - povezovanje naravoslovno tehničnih, humanističnih in družboslovnih vsebin, obogatenih z vsebinami zgodovine in umetnosti ter varstva okolja, v domeni trajnostnega razvoja naselij, - razumevanje socioloških osnov odnosov v grajenem okolju in prostoru (le-to omogoča razumevanje poklica arhitekta in vloge arhitekta v družbi) v domeni trajnostnega razvoja naselij.

Študentje bodo v študijskem programu 2. stopnje Arhitektura pridobili predmetno specifične kompetence, kot so: - koherentno obvladanje temeljnega znanja, - povezovanje znanja z različnih področij, ki pokrivajo problematiko prostorskega planiranja, urbanističnega načrtovanja, arhitekturnega projektiranja, oblikovanja ter gradnje objektov in prostora, - večja kreativnost ter inovativnost, - vključevanje znanstveno – umetniških metod in tehničnih sredstev v načrtovanje in gradbeno oblikovanje okolja na arhitekturnem, urbanističnem, planerskem, tehničnem, družbenem in administrativnem področju, - razumevanje kompleksne urbanistične, arhitekturne, tehnične, družbene, zgodovinske in ekološke soodvisnosti v projektnih nalogah, - razumevanje pomena in potrebe po vzpostavljanju harmoničnega odnosa med človekom in stavbami, med stavbami in njihovim okoljem, - prostorsko planiranje, arhitekturno projektiranje, nadzor izvajanja, vodenja in koordinacije kompleksnih projektov s področja prostorskega načrtovanja, urbanizma in arhitekture, - umeščanje novih informacij in interpretacij v kontekst temeljne discipline na podlagi poznavanja dejavnikov, ki vplivajo na procese ter kvaliteto prostorskega planiranja, urbanističnega načrtovanja in arhitekturnega projektiranja z obvladovanjem ter povezovanjem posamičnih segmentov, - kritično in kreativno reševanje kompleksnih nalog, - ustrezen odnos do socialnih in etičnih dejavnikov pri poklicnemu ravnanju, kar pomeni upoštevanje strokovnih ter etičnih kompetenc arhitekturne stroke, - poznavanje in razumevanje tehničnih segmentov 'delovanja' stavbe s ciljem zadovoljevanja potreb kvalitetnega bivanja, reševanja konstrukcijskih, tehnoloških in inženirskih problemov, - poznavanje procesov v gradbeni industriji, organizacijah, vključno z zakonodajo in predpisi ter arhitekturnim in urbanim managementom (sposobnost realizacije v praksi), - arhitekturno projektiranje in arhitekturni nadzor gradbenih del v smislu ustrezne kakovosti in cene, - izvajanje neodvisnih tehniških presoj na podlagi znanstvene analize in sinteze, - obrazložitve strokovnih vprašanj, strokovnih in znanstveno – raziskovalnih rešitev ter razvoj ustrezne stopnje strokovnosti, - samostojno delovanje ter vodenje projektne skupine s ciljem integriranja ter usmerjanja drugih udeležencev v načrtovalskem procesu, - samostojno oz. skupinsko reševanje kompleksnih nalog z uporabo znanstvenih metod in postopkov, - usposobljenost za delovanje na znanstveno – raziskovalnem področju arhitekture, urbanizma in prostorskega načrtovanja.

V študijski program 2. stopnje Arhitektura se lahko vpiše, kdor je zaključil: 1. Študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij: arhitektura (0731). 2. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznega strokovnega področja: arhitektura (0731). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom.

Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 2. stopnje Arhitektura se upošteva povprečna ocena dodiplomskega študija – 100 %.

Prehodi med programi so mogoči skladno z »Zakonom o visokem šolstvu«, »Merili za prehode med študijskimi programi« in drugimi predpisi. Kandidati se po Merili za prehode med študijskimi programi vpišejo : - višji letnik študijskega programa 2. stopnje Arhitektura, kadar gre za prenehanje izobraževanja po prvem študijskem programu in nadaljevanje študija po tem študijskem programu iste stopnje, ali vpis visokošolskega diplomanta v nov študijski program na isti stopnji. Prehajajo lahko s področja arhitektura, urbanizem. Prehod je mogoč, v kolikor kandidat izpolnjuje naslednje pogoje: - izpolnjuje pogoje za vpis v prvi letnik študijskega programa 2. stopnje Arhitektura, - prehaja s študijskega programa, ki ob zaključku študija zagotavljaj pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov, - se mu pri prehodu prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Ob prehodu iz enega študijskega programa v drugi študijski program odloča pristojna komisija senata fakultete, na kateri namerava kandidat nadaljevati študij. Kandidat mora v skladu s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru fakulteti posredovati: - vlogo za priznavanje znanj in spretnosti na Univerzi v Mariboru, - potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih (izpitih) s pridobljenimi ocenami in številom kreditnih točk, - potrjene učne načrte, po katerih je bilo pridobljeno znanje, - potrdilo o plačilu postopka. Pri prehodu iz enega študijskega programa v drugega se kandidatu lahko priznajo opravljene študijske obveznosti, upoštevajoč vsebino, obseg in zahtevnost znanja novega programa ter se mu določijo nove obveznosti, ki jih mora opraviti, če želi zaključiti študij v novem študijskem programu.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti so urejena s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru. Ocenjevanje pridobljenih znanj in spretnosti mora temeljiti na izobraževalnih kompetencah študijskega programa.

Študij konča, kdor opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti – in tako zbere najmanj 120 ECTS.