Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo je članica javne Univerze v Mariboru. Študijski program ARHITEKTURA je bil akreditiran 8. 12. 2006. Zunanja evalvacija Univerze v Mariboru je bila izvedena v letu 2013, za kar je pristojna Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, ki izpolnjuje evropske standarde in usmeritve (je registrirana v EQAR in članica ENQA.)

Študent napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi obveznostmi 1. letnika dosega najmanj 40 ECTS, obvezno pa morajo biti opravljene obveznosti iz Arhitekturnega projektiranja I, Arhitekturnega projektiranja II in Arhitekturnih elemenov I. Pogoji za napredovanje v 3. letnik Študent napreduje v 3. letnik, če ima opravljene vse obveznost 1. letnika in obveznosti 2. letnika v višini najmanj 40 ECTS, obvezno pa morajo biti opravljene obveznosti pri predmetih Studio I, Studio II in Arhitekturni elementi II.

Program ne vsebuje delov, ki bi jih bilo mogoče posamezno zaključiti.

Diplomant študijskega programa za pridobitev univerzitetne izobrazbe (1. stopnja) lahko nadaljuje z magistrskim študijem (2. stopnja) skladno s pogoji, ki jih določi visokošolski zavod, ki razpisuje podiplomski študijski program.

Diplomanti univerzitetnega študijskega programa arhitektura 1. stopnje so sposobni integrirati osnovna in specifična znanja z značilnih teoretičnih in praktičnih področij, vezanih na dela in naloge v arhitekturni in urbanistični praksi. Tekom študija pridobijo določene veščine arhitekturnega poklica, ki vključujejo obvladovanje osnov uporabe načrtovalskih metod postopkov in procesov, ob tem pa zlasti kreativnost in inovativnost v interdisciplinarnem okolju poklica arhitekta in urbanista ter ne nazadnje tudi komunikacijske sposobnosti in spretnosti, nujno potrebne za opravljanje poklicne dejavnosti v najrazličnejših okoljih. Diplomanti v okviru specifičnih kompetenc pridobijo tudi določene osnove projektiranja konstrukcij in gradbenih izdelkov ter inženirske ekonomike ter s tem pokrivajo izpolnjevanje tako tehničnih, kot tudi estetskih zahtev projektiranja stavb in njihovega umeščanja v prostor. Poznavanje prvin urbanizma in prostorskega načrtovanja je ob določenih znanjih s področja varstva okolja tesno povezano s ciljem zadovoljevanja človekovih potreb kvalitetnega bivanja. S interdisciplinarno obravnavo problematike prostora in stavb so diplomantom zagotovljene poklicne kompetence za številna dela in naloge v okviru projektantskih organizacij, gradbene operative in industrije, kakor tudi na specifičnih področjih javne uprave.

Dodatne informacije o študijskih programih, ki jih ponuja fakulteta, so objavljene na spletni strani - UM FGPA Študij: https://www.fgpa.um.si/studij/.

S pravilnikom in učnimi načrti predmetov so za vsako učno enoto navedene oblike preverjanja in ocenjevanja študentov. Spodbujajo se načini sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja, s tem pa študentom omogočamo sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju.

Temeljni cilji dodiplomskega študijskega programa arhitekture so: - Izobraziti lik strokovnjaka s področja arhitekture v skladu z evropskimi smernicami ter z mednarodno primerljivim programom diplomantu po končanem študiju omogočiti nadaljevanje podiplomskega študija doma ter na izobraževalskih inštitucijah v Evropi in svetu in ob tem zagotoviti določeno usposobljenost za možnost zaposlitve; - Ponuditi specifična znanja in veščine s področij arhitekture inprostorskega načrtovanja, ki omogočajo diplomantu nadaljevanje študija na podiplomskem študijskem programu arhitektura ali sorodnih podiplomskih programih. Dodiplomski program arhitektura povezuje pridobivanje znanj z različnih področij arhitekturnega projektiranja, urbanističnega načrtovanja in prostorskega planiranja, ki vključujejo: - pridobivanje projektantskih in prostorsko načrtovalskih veščin s predstavitvenimi tehnikami in oblikovanjem, - pridobivanje naravoslovno tehničnih vsebin, humanističnih in družboslovnih vsebin, obogatenih z vsebinami zgodovine in umetnosti ter varstva okolja, - poznavanje socioloških osnov odnosov v grajenem okolju in prostoru (le-to omogoča razumevanje poklica arhitekta in vloge arhitekta v družbi), - ustrezna znanja reševanja konstrukcijskih, tehnoloških in inženirskih problemov, povezanih s poznavanjem procesov v gradbeni industriji in drugih organizacijah, vključno z zakonodajo in predpisi (zagotavlja sposobnost realizacije v praksi), - celostni pristop, ki zagotavlja usposobljenost na področjih arhitekturnega, urbanističnega in prostorskega načrtovanja, tako v estetskem, kakor tudi v tehničnem smislu, na osnovi poznavanja zgodovine in teorije arhitekture z drugimi relevantnimi strokami. Jedro dodiplomskega študijskega programa predstavljata področje arhitekturnega projektiranja, na katerega so vezana vzporedna druga tematska področja. Študentom ponuja širok razpon znanj, ki sledijo integrativnem konceptu povezovanja različnih področij načrtovanja prostora in objektov, vključno z osnovami krajinskega načrtovanja, podprtem s projektnoorientiranimi projekti, zlasti v okviru studiev. Študijski program vključuje tudi razumevanje socioloških osnov ter ekonomskih, ekoloških in drugih parametrov, ki v skupnem delovanju povezovanja različnih disciplin sooblikujejo procese načrtovanja in gradnje.

Študentje v univerzitetnem dodiplomskem študijskem programu arhitektura v okviru splošnih kompetenc pridobijo: - temeljna znanja, potrebna za opravljanje arhitekturnega poklica s področja naravoslovnih ved, osnov družboslovnih in humanističnih ved ter informacijskih in komunikacijskih znanj - poznavanje osnovnih kompetenc arhitekturne stroke - kreativnost in inovativnost v procesih načrtovanja - sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic - bvladovanje osnov raziskovalnih metod, postopkov in procesov, razvoj kritične in samokritične presoje - sposobnost uporabe znanja v praksi - razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, vključno komunikacij v domačem in mednarodnem okolju - etično refleksijo in zavezanost profesionalni etiki - kooperativnost, delo v skupini, tako v interdisciplinarnem kot v mednarodnem okolju.

Študentje bodo v univerzitetnem dodiplomskem študijskem programu arhitektura v okviru predmetno specifičnih kompetenc pridobili: - sposobljenost, da bodo na podlagi osvojenega temeljnega znanja s področja arhitekturnega projektiranja in prostorskega načrtovanja izpolnili estetske in tehnične zahteve načrtovanja in graditve - usposobjenost poznavanja in razumevanja zgodovine ter teorije arhitekture in z njo povezanih umetnosti in znanosti - usposobljenost poznavanja umetniških ved in njihovih vplivov na kvaliteto arhitekturnega projektiranja - usposobljenost razumevanja prvin urbanizmain drugih dejavnostis področja prostorskega načrtovanja in planiranja - usposobljenost povezovanja osnov inženirske ekonomike in problematike varstva okolja s problematiko projektiranja gradbenih konstrukcij in gradbenih izdelkov - sposobnost delovanja v procesu arhitekturnega projektiranja in nadzora izvedbe v smislu ustrezne kakovosti ter izvajanje neodvisne tehniške presoje na podlagi znanstvene ter strokovne analize in sinteze - usposobljenost razumevanja pomena in potrebe po vzpostavljanju harmoničnega odnosa med človekom in grajenim prostorom ter med stavbami in njihovim okoljem s ciljem zadovoljevanja človekovih potreb in vzpotavljana ustreznega merila - usposobljenost razumevanja prvin poklica arhitekta v smislu arhitekturne etike in njegove družbene vloge - poznavanje in razumevanje zasnove arhitektonskih konstrukcij ter ostalih inženirskihprvin, vezanih na načrtovanje in oblikovanje - poznavanje in razumevanje tehničnih segmentov tehničnega »delovanja« stavbe s ciljem zadovoljevanja potreb kvalitetnega bivanja - poznavanje in razumevanje procesa arhitekturnega projektiranja ter gradnje v soodvisnosti z ekonomiko načrtovanja rešitev - poznavanje in razumevanje sinteznih znanj, ki ključno vplivajo na proces arhitekturnega projektiranja z obvladovanjem posamičnih segmentov - poznavanje in razumevanje osnov modularne koordinacije - poznavanje in razumevanje zgodovinskega razvoja arhitekture ter umetnosti - poznavanje in razumevanje osnov prostorskega planiranja ter urbanističnega načrtovanja - poznavanje in razumevanje osnov varovanja grajene dediščine. Diplomant je usposobljen: - za reševanje posameznih (manj zahtevnih) problemov na področjih arhitekture in prostorskega načrtovanja z uporabo znanstvenih metod in postopkov - za sodelovanje pri projektno - tehnični izdelavi arhitekturnih načrtov - za samostojno in kreativno opravljanje določenih (manj zahtevnih) nalog s področja arhitekturnega načrtovanja ter opravljanje posameznih nalog znotraj projektne skupine - za ustrezno projektno - tehnično izdelavo manj zahtevnih arhitekturnih in gradbenih detajlov Študentje nadalje pridobijo znanja za: - komuniciranje znotraj organizacije in navzven s partnerji in strankami - koherentno obvladovanje temeljnega znanja (naravoslovne vede, matematika, informatika, mehanika, gradbeni materiali) ter sposobnost povezovanja znanj z različnih področij in njihove aplikacije - uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij in sistemov na temeljnem strokovnem področju - umeščanje novih informacij in interpretacij v kontekst temeljne discipline - razumevanje splošne strukture temeljne discipline ter povezanost med njenimi poddisciplinami - razvoj veščin in spretnosti pri uporabi znanja na strokovnem področju.

Vpisni pogoji V univerzitetni študijski program Arhitektura se lahko vpiše: a) kdor je opravil splošno maturo, b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program. Vsi kandidati morajo opraviti preizkus nadarjenosti.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na: - uspeh pri preizkusu nadarjenosti 60 % točk, - splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 20 % točk, - splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk; kandidati iz točke b) izbrani glede na: - uspeh pri preizkusu nadarjenosti 60 % točk, - splošni uspeh pri poklicni maturi 15 % točk, - splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk, - uspeh pri maturitetnem predmetu 5 % točk.

Kandidati se po Merili za prehode med študijskimi programi vpišejo : • v drugi ali višji letnik univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Arhitektura, kadar gre za prenehanje izobraževanja po prvem študijskem programu in nadaljevanje študija po tem študijskem programu iste stopnje, ali vpis visokošolskega diplomanta v nov študijski program na isti stopnji. Prehajajo lahko s področja iz arhitekture in arhitekturi sorodnih področij (krajinska arhitektura, urbanizem). • Vpis višješolskega diplomanta v univerzitetni študijski program 1. stopnje Arhitektura ni možen. Prehod je mogoč, v kolikor kandidat izpolnjuje naslednje pogoje: • izpolnjuje pogoje za vpis v prvi letnik univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Arhitektura, • prehaja s študijskega programa, ki ob zaključku študija zagotavljaj pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov, • se mu pri prehodu prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Ob prehodu iz enega študijskega programa v drugi študijski program odloča pristojna komisija senata fakultete, na kateri namerava kandidat nadaljevati študij. Kandidat mora v skladu s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru fakulteti posredovati: • vlogo za priznavanje znanj in spretnosti na Univerzi v Mariboru, • potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih (izpitih) s pridobljenimi ocenami in številom kreditnih točk, • potrjene učne načrte, po katerih je bilo pridobljeno znanje, • potrdilo o plačilu postopka. Pri prehodu iz enega študijskega programa v drugega se kandidatu lahko priznajo opravljene študijske obveznosti, upoštevajoč vsebino, obseg in zahtevnost znanja novega programa ter se mu določijo nove obveznosti, ki jih mora opraviti, če želi zaključiti študij v novem študijskem programu.

Postopek bo potekal v skladu s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru. Kandidat bo oddal Vlogo za priznavanje znanj in spretnosti, ki jih je pridobil v formalnih izobraževalnih programih ali v obliki neformalnega izobraževanja. Vlogi bo priložil ustrezna dokazila.

Študij konča, kdor opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in tako zbere najmanj 180 ECTS.