Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo je članica javne Univerze v Mariboru. Študijski program KEMIJA je bil akreditiran 23. 10. 2008. Zunanja evalvacija Univerze v Mariboru je bila izvedena v letu 2022, za kar je pristojna Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, ki izpolnjuje evropske standarde in usmeritve (je registrirana v EQAR in članica ENQA.)

Študenti se vpisujejo v višje letnike, če so s študijskim programom izpolnili obveznosti: Pogoji za napredovanje v 2. letnik: Opravljene vse študijske obveznosti 1. letnika (60 ECTS) Pogoji za napredovanje v 3. letnik: Opravljene vse študijske obveznosti 2. letnika (60 ECTS) Napredovanje pod izrednimi pogoji: Študentu, ki ni izpolnil vseh obveznosti, lahko komisija za študijske zadeve Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo na njegovo prošnjo izjemoma odobri vpis v višji letnik, če ima izpolnjenih več kot polovico obveznosti, če obveznosti ni mogel izpolniti iz upravičenih razlogov in če je pričakovati, da bo obveznosti izpolnil.

Študijski program ne predvideva dokončanja posameznih delov študijskega programa.

Diplomirani kemiki (UN) lahko nadaljujejo študij na magistrskih študijskih programih Kemija ali Kemijsko inženirstvo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo ali na magistrskih programih drugih fakultet v skladu z vpisnimi pogoji.

Diplomirani kemiki (UN) se lahko zaposlujejo v kemijski, biokemijski, farmacevtski, živilski in sorodnih industrijah. Sodelujejo lahko pri vodenju podjetij, razvoju produktov, varovanju okolja, kontroli kakovosti. Zaposlujejo se lahko v raziskovalnih inštitutih, kemijskih in forenzičnih laboratorijih, laboratorijih klinične biokemije, zavodih, inšpekcijskih službah, v šolstvu ipd.

Dodatne informacije o študijskih programih, ki jih ponuja fakulteta, so objavljene na spletni strani - UM FKKT - Študenti: https://www.fkkt.um.si/sl/studenti

Načini ocenjevanja in preverjanja znanja so določeni v učnih načrtih posameznih predmetov. Najznačilnejši so: sprotni testi (računski in teoretični), pisni izpit, ustni izpit, računski izpit, teoretični izpit, seminarske naloge, predstavitev seminarske naloge, reševanje problemov, aktivno delo na predavanjih, magistrsko delo in ustni zagovor magistrskega dela. Spodbujajo se načini sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja, s tem pa študentom omogočamo sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Rezultate izpitov lahko študenti preverijo preko Akademskega informacijskega podsistema (AIPS) in pri določenih predmetih preko elektronskega podpornega sistema Moodle. Nosilci in izvajalci predmetov so študentom vselej pripravljeni posredovati dodatna pojasnila glede ocenjevanja osebno ali preko elektronske pošte. Uspešnost opravljanja izpitov in študija redno analiziramo in objavljamo v Samoevelvacijskem poročilu UM FKKT, ki je objavljeno na spletni strani: http://www.fkkt.um.si/sl/kakovost

Na univerzitetnem programu Kemija je poudarek na razvijanju sposobnosti študentov, značilnih za inovativno raziskovalno okolje: - uporaba znanstvenih metod in doseganje znanstvenih rešitev; - sodobno obravnavanje problemov od identifikacije, abstrakcije, strukturiranja in sistematizacije problemov; - uporaba celovitih spretnosti za reševanje problemov na osnovi analitskih in sinteznih metodologij (sistemski pristop in obvladovanje kompleksnosti). Zahtevnost teh ciljev bo naraščala od dodiplomskega k doktorskem študiju. Na eni strani bo predlagani triletni dodiplomski študij diplomantom omogočal doseganje osnovnih kompetenc v raziskovalno usmerjeni stroki, na drugi strani bodo s tem programom postavljene potrebne osnove za nadaljnje podiplomsko in vseživljensko izobraževanje. Drugi pomemben cilj predlaganega študijskega programa je poudarek na uporabni in tehnični kemiji. Poleg matematično-naravoslovnih vsebin kemijski profil vsebuje tudi delež kemijsko-tehniških vsebin, značilnih za kemijske programe na tehniško usmerjenih fakultetah, torej značilnih za uporabno in tehnično kemijo. Cilj predlaganega študijskega programa je tudi usklajenost z mednarodnimi priporočili o trajanju in strukturi prvostopenjskih univerzitetnih programov, s čimer se doseže potrebno harmonizacijo bolonjskega procesa, prehodnost študentov in izmenljivost profesorjev v evropskem visokošolskem prostoru (EVP oz. EHEA) in raziskovalnem prostoru (ERA), in odpira široke možnosti zaposlovanja diplomantov v evropskem ter svetovnem prostoru. Zaradi mednarodne primerljivosti smo strukturo programa v obveznih in izbirnih predmetih želeli čim bolj približati priporočilom The Chemistry “Eurobachelor“ Evropskega združenja za kemijsko tematsko mrežo (European Chemistry Thematic Network Association – ECTN): • obvezne kemijske vsebine (analizna, anorganska, organska, fizikalna, biološka), min. 5 ECTS vsak ; • obvezna matematika in fizika; • min 90 ECTS za vse kemije, matematiko in fiziko; • min 15 ECTS: polobvezne vsebine – najmanj trije predmeti izmed: računalniška kemija, kemijska tehnologija, makromolekulska kemja, biokemija, biofizika, vsak najmanj 5 ECTS; • min 7 ECTS za diplomsko delo; • ostane 60 ECTS za odločitve posamezne fakultete (prosta izbira: predmeti so lahko iz drugih modulov, ne nujno kemijski, matematični ali fizikalni modul ) Odzivi delodajalcev z ozirom na kvaliteto nebolonjskega univerzitetnega študijskega programa Kemijska tehnologija so bili pozitivni, zato tudi v novem programu Kemija ohranjamo delež kemijsko-tehnoloških vsebin. Tako je struktura predlaganega dodiplomskega programa tematsko logično zgrajena od pretežno temeljnih vsebin v prvem letniku, preko temeljnih vsebin kemijske in kemijsko-tehniške stroke v drugem letniku, do specifičnih kemijskih vsebin v tretjem letniku, ki so v prenovljenem programu z ozirom na izostritev profila kemija pretežno na izbiro študentu v okviru nabora izbirnih predmetov. Rezultat programa je sodoben študijski proces in široko usposobljen diplomant kemije. Sodobnost študijskega procesa je zagotovljena z uvajanjem sodobnih metod poučevanja in s kvalitetnimi nosilci predmetov. Z ozirom na zgoraj naštete cilje bo široka usposobljenost diplomantov solidna osnova za njihovo nadaljevanje študija ali samostojno izvajanje nalog s področja kemije.

Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom Kemija Po diplomiranju mora prvostopenjski diplomirani kemik (UN) biti sposoben: 1. predstaviti znanje in razumevanje osnovnih dejstev, principov in teorij na področju kemije v pisni in ustni obliki, 2. uporabiti pridobljeno znanje pri reševanju kvalitativnih in kvantitativnih nalog na področju kemije in kemijske tehnike, 3.prepoznati in dopolniti dobro laboratorijsko prakso, 4. obdelovati podatke v kemiji in kemijski tehniki, 5. varnega ravnanja s kemikalijami glede na njihove fizikalne in kemijske lastnosti, 6. izvajati standardne laboratorijske postopke vključno z uporabo instrumentov pri sintezi in analiznih postopkih, 7. opazovati in meriti kemijske lastnosti in spremembe ter sistematsko in zanesljivo nadzorovati in zapisovati podatke, 8. podajati in razložiti laboratorijske rezultate, 9. oceniti tveganje glede na uporabljene kemikalije in postopke, 10. pridobivati znanje iz ustrezne literature in podatkovnih virov vključno z računalniškimi bazami podatkov, 11. učinkovito komunicirati, v materinščini in enem od svetovnih jezikov, ter uporabljati moderna predstavitvena orodja, 12. delati v multidisciplinarnih skupinah pri reševanju nalog v kemiji in kemijski tehniki, 13. razumeti principe vodenja kemijskih procesov in razumeti poslovno prakso 14. razumeti svojo poklicno in etično odgovornost, 15.samostojnega učenja in imeti potrebo po vseživljenjskem učenju.

Po diplomiranju mora prvostopenjski diplomirani kemik (UN): 1. imeti znanje ustreznih temeljnih ved in njihove geneze (še posebej matematike, biologije, fizike) za razumevanje, opisovanje in reševanje pojavov v kemiji 2. imeti znanje iz splošne in anorganske kemije: razumeti osnove kemijske terminologije, nomenklature in uporabe enot, poznati osnovne tipe kemijskih reakcij in njihovih osnovnih značilnosti, poznati sistematiko elementov in njihovih spojin vključno s periodnim sistemom, poznati zvezo med materiali in posmeznimi atomi oziroma molekulami, poznati glavne sintezne poti v anorganski kemiji, poznati osnovne strukturne značilnosti elementov in njihovih spojin 3. poznati osnove analizne kemije, vključno s postopki kemijske analize in karakterizacije spojin, poznati osnovne metode strukturnih preiskav vključno s spektroskopijo 4. imeti znanje iz organske kemije: poznati lastnosti alifatskih, aromatskih, heterocikličnih in organokovinskih spojin, poznati naravo in lastnosti funkcionalnih skupin v organskih molekulah, razmeti osnove stereokemije, poznati glavne sintezne poti v organski kemiji 5. poznati osnove fizikalne kemije: razumeti značilnosti različnih agregatnih stanj in teorije, ki jih opisujejo, poznati osnove termodinamike in njihovo uporabo v kemiji, poznati kinetiko kemijskih sprememb vključno s katalizo, poznati osnove kvantne mehanike in uporabo pri opisu strukture atomov in molekul 6. poznati kemijo bioloških molekul in procesov 7. biti sposoben osnovnega razumevanja o varnosti, zdravju in okolju, 8. biti sposoben in imeti nekaj izkušenj pri uporabi ustrezne programske opreme in drugih naprednih orodij 9. biti sposoben izvesti ustrezno načrtovanje in reševanje problemov z uporabo znanstvenih metod in postopkov na danem specialističnem področju.

V univerzitetni študijski programa Kemija se lahko vpiše: a) kdor je opravil splošno maturo, b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz predmeta splošne mature matematika oziroma tuj jezik, če je matematiko že opravil pri poklicni maturi, c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na: - splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk, - splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk; kandidati iz točke b) izbrani glede na: - splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk, - splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk, - uspeh pri predmetu splošne mature 20 % točk.

Kandidati se po Merilih za prehode med študijskimi programi vpišejo v drugi ali višji letnik univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Kemija, kadar gre za prenehanje izobraževanja po prvem študijskem programu in nadaljevanje študija po tem študijskem programu iste stopnje, ali vpis visokošolskega diplomanta v nov študijski program na isti stopnji. Prehajajo lahko s področja kemija, kemijska tehnologija, kemijska tehnika, procesna tehnika, biokemijska tehnika, kemijsko inženirstvo in enovit dvopredmetni študijski program predmetni učitelj, usmeritev Izobraževalna kemija in … Prehodi iz višješolskih strokovnih programov niso možni. Prehod je mogoč, če kandidat izpolnjuje naslednje pogoje: • izpolnjuje pogoje za vpis v prvi letnik univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Kemija • prehaja s študijskega programa, ki ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov, • se mu pri prehodu prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. O prehodu iz enega študijskega programa v drugi študijski program odloča pristojna komisija senata fakultete, na kateri namerava kandidat nadaljevati študij. Kandidat mora v skladu s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru fakulteti posredovati: • vlogo za priznavanje znanj in spretnosti na Univerzi v Mariboru, • potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih (izpitih) s pridobljenimi ocenami in številom kreditnih točk, • potrjene učne načrte, po katerih je bilo pridobljeno znanje, • potrdilo o plačilu postopka. Pri prehodu iz enega študijskega programa v drugega se kandidatu lahko priznajo opravljene študijske obveznosti, upoštevajoč vsebino, obseg in zahtevnost znanja novega programa, ter se mu določijo nove obveznosti, ki jih mora opraviti, če želi zaključiti študij v novem študijskem programu.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti so urejena s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru. Ocenjevanje pridobljenih znanj in spretnosti mora temeljiti na izobraževalnih kompetencah študijskega programa.

Prvostopenjski univerzitetni študijski program Kemija konča, kdor opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in tako zbere najmanj 180 ECTS ter pripravi in uspešno zagovarja diplomsko nalogo.