Študijski šprogram je bil akreditiran 14. 10. 2005 (Sklep Senata FKBV UM) Soglasje h programom je podal Svet za visokošolstvo Republike Slovenije dne 18. 11. 2005. Zunanja evalvacija programa je bila izvedena v letu 2013 in Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je 19. 9. 2013 izdal odločbo o podaljšanju akreditacije.

Za prehod iz 1. v 2. letnik so zahtevane opravljene študijske obveznosti in vaje ter izpiti v vrednosti 45 od skupno 60 ECTS (75%). Za prehod iz 2. v 3. letnik so zahtevane opravljene vse študijske obveznosti in vaje iz 1. letnika ter izpiti iz 2. letnika v vrednosti 45 ECTS (100% izpitov iz 1. letnika in 75% izpitov 2. letnika). Skupno je potrebnih najmanj 105 ECTS.

Diplomant se lahko vključi v študij podiplomskih študijskih programov (magisterij, doktorat) na univerzah in drugih visokošolskih zavodih.

Diplomant bo usposobljen za kreativno vodenje, inovacijsko načrtovanje in ustvarjanje ter prenašanje znanja v kmetijskem prostoru. Njegovo delovno mesto je v kmetijski proizvodnji in predelavi, trgovini in storitvah, šolstvu, raziskovanju, svetovanju, državni nadgradnji in drugje.

Diplomant bo sposoben reševati konkretne probleme v kmetijstvu z uporabo standardnih, strokovnih in znanstvenih metod ter postopkov. Poklicno bo kompetenten za opravljanje vodilnih funkcij v kmetijstvu (kmetijska podjetja, zadruge, svetovalne službe ipd.) kot tudi za aktivno sodelovanje v različnih administrativnih službah, kjer so potrebna ustrezna znanja kmetijstva in upravljanja (raziskovalne agencije, kmetijske borze, trgovinska združenja, državnoupravne enote itd.). Mesto diplomanta je lahko tudi v tehnoloških oddelkih kmetijskih gospodarstev, v zadružnih organizacijah, strojnih skupnostih in trgovskih podjetjih. Diplomant študijskega programa Agrikultura in okolje ima vsa potrebna znanja za nadaljevanje študija na drugostopenjskih programih s področij, ki so vezana na kmetijstvo, agrarno ekonomiko in varnost hrane.

Ocenjevalna lestvica Priporočene meje za ocene Študent izkaže Odlično (10) 91 – 100 % Izstopajoče, izjemne dosežke Prav dobro (9) 81 – 90 % Zelo kakovostne dosežke Prav dobro (8) 71 – 80 % Kakovostne dosežke Dobro (7) 61 – 70 % Kakovostne dosežke s pomanjklivostmi Zadostno (6) 51 – 60 % Dosežke na minimalni sprejemljivi ravni Nezadostno (5–1) 0 – 50 % Dosežke pod minimalno sprejemljivo ravnjo

Univerzitetni študijski program Agrikultura in okolje omogoča poznavanje naravoslovnih, tehničnih, ekoloških in socialno ekonomskih osnov, tehnologij modernega kmetijstva iz praktičnega in teoretično-znanstvenega vidika. Strokovna znanja so povezana s teoretičnimi, z namenom, da se povežejo v poglobljeno celoto. V skladu s tem ima program organizirane tudi vaje na terenu, ki spremljajo vse ključne predmete, povezane s stroko (s kmetijstvom). V času študija študent pridobi osnovna znanja za interdisciplinarno in praktično znanstveno-raziskovalno delo. Problemsko orientirano delo pri posameznih predmetih študija je nadgrajeno z odgovornostjo pri sprejemanju odločitev in poklicno etičnostjo, vse to pa sledi cilju razvijanja konstruktivnega kritičnega razmišljanja. Cilj programa je izoblikovati diplomanta, ki bo poznal in razumel večplastni pomen kmetijstva (pridelava hrane, okoljsko-sociološki pomen) v vsakdanjiku in pri poseganju v življenjski prostor ljudi; pridobil bo spretnosti in veščine za uporabo sodobnih metod pri pristopu k reševanju aktualnih izzivov v praksi in raziskovalnem delu in bo usposobljen za nadaljevanje študija na 2. in 3. stopnji. Razvil bo občutek in moralno odgovornost pri koriščenju naravnih virov v postopku pridelave hrane.

Intelektualne kompetence (Intellectual competency) Študent univerzitetnega študijskega programa Agrikultura in okolje mora biti sposoben: - opisati, oblikovati in komunicirati na področjih, ki so poklicno povezana z njegovim profilom izobraževanja ter mora biti sposoben samostojno reševati poklicne naloge, - analizirati pridobljena teoretična znanja in jih pravilno uporabiti pri srečanju z izzivom v praksi, - razumeti pomen posredovanja svojega znanja drugim, - razviti zavest nuje po izpopolnjevanju svojega znanja. Poklicne in akademske kompetence (Professional and academic competencies): - sposobnost kritične ocene metodologije posameznih disciplin, - znanje za uporabo in po potrebi izpopolnjevanje metodologije posameznih disciplin, - sposobnost določevanja bistvenih značilnosti posameznih disciplin, teorij in metodoloških konceptov znotraj področij svojega poklica, - sposobnost dokumentiranja, analiziranja in ocenjevanja različnih tipov disciplin v praksi, - sposobnost uporabiti in izpopolnjevati praktična znanja, - uporabiti znanstvene izsledke pri reševanju problemov v okolju. Praktične kompetence (Practical competencies) Študent univerzitetnega študijskega programa Agrikultura in okolje mora imeti: - (samostojno ob nastopu dela) sposobnost obvladovanja vseh potrebnih spretnosti in prevzemanja delovnih nalog, ki so povezane z njegovim predhodnim izobraževanjem, - sposobnost sprejemanja pravilnih odločitev, ki so povezane s področjem njegovega izobraževanja, - sposobnost zavedanje pomena osebne integritete in delovanja v okvirih poklicne etike in norm sodobne družbe, - sposobnost konstruktivnega sodelovanja in dela z drugimi sodelavci znotraj kot tudi izven svoje discipline, - sposobnost sodelovanja pri razvojnem delu, - sposobnost obvladovanja raziskovalnih metod, postopkov in procesov.

Diplomanti univerzitenega študijskega programa Agrikultura in okolje bodo s študijem pridobili oz. obvladali: - sposobnost za reševanje konkretnih problemov z uporabo standardnih strokovnih in znanstvenih metod ter postopkov, - sposobnost povezovanja znanj iz različnih področij, - razumevanje standardov kakovosti v kmetijski pridelavi in predelavi in uporabljanje standardov, - razvoj veščin in spretnosti v uporabi interdisciplinarnih veščin in znanja na izbranih strokovnih področjih, - uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na svojem strokovnem področju, - sposobnost delovanja po načelih etičnega in družbeno odgovornega ravnanja. Študenti si med študijem pridobijo ustrezne kompetence ter možnost za vključevanje v raziskovalne in strokovne projekte. Študijski programi so zastavljeni tako, da so kompetence, ki jih študentje pridobivajo povezane z osnovnimi opredelitvami in jasno zastavljenimi cilji, ki jih programi imajo za dosego ustrezno poklicno izobraženega kadra. Pridobijo se splošne kompetence analize, sinteze in predvidevanja rešitev problemskih situacij, obvladanja raziskovalnih metod, postopkov in procesov, razvoj kritične in samokritične presoje ter uporabe znanja v praksi. Pridobijo se sposobnosti za reševanje konkretnih problemov z uporabo znanstvenih metod in postopkov ter uporabo znanja na znanstvenem in strokovnem področju. Študente povezujemo v raziskovalne aktivnosti z delom v različnih raziskovalnih laboratorijih in na posestvu FKBV. Rezultati vključevanja študentov v projekte se kažejo tudi v prispevkih na konferencah in objavah v znanstveni in strokovni periodiki. Vključevanje študentov v delo na projektu je v veliki meri odvisno od iniciative posameznega študenta, vendar je težnja po tem, da se del vaj, predvsem pa diplomske naloge izvedejo v okviru projektnih aktivnosti. To pomeni, da je delo, ki ga študent opravi ob izvajanju diplomske naloge, hkrati tudi delo, ki ga je potrebno opraviti za izvedbo projekta. Predavatelji v okviru svojih kontaktnih ur študentom predstavijo projekte na katerih delajo, študentje, ki jih omenjena tematika zanima, se nato po dogovoru s predavateljem vključijo v raziskovalno delo na projektu. Tako študent pridobi tudi prve izkušnje o tem, kako se na tehničnem in organizacijskem nivoju izvajajo projekti. Študenta vodi mentor in rezultati študentove diplomske naloge se vnesejo v rezultate projekta. Študentje se prostovoljno odločijo na katerih raziskovalnih področjih želijo delati. Velikokrat je delo, ki ga opravijo v okviru projekta, predstavljeno kot diplomsko delo. Imamo tudi primere, ko so diplomske naloge sestavni del objav v mednarodnih revijah in tudi primere ko študentje sodelujejo pri izvedbi raziskovalnih in tehničnih uslug za gospodarske družbe. V okviru priprave diplomskega dela, se študent sooči s pravilnim pristopom k raziskovalnemu delu in pravilni interpretaciji ter obdelavi rezultatov. Posebej so študenti vključeni v raziskovalno in praktično delo preko diplomskih nalog, ki jih izvajamo na UKC Pohorski dvor in na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo. Tehnološki, poskusni del projektov se izvaja na posestvu, kjer se lahko v realni praksi izvaja metodično in didaktično tiste vsebine, ki so zajete v študijskih programih.

V univerzitetni študijski program Agrikultura in okolje se lahko vpiše: a) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program. kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od predmetov b) splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, c) kdor je opravil splošno maturo,

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz točk a) in c ) izbrani glede na: - splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk, - splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk; kandidati iz točke b) izbrani glede na: - uspeh pri predmetu splošne mature 20 % točk. - splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk, - splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk,

Prehodi med študijskimi programi so mogoči skladno z Zakonom o visokem šolstvu ter Merili za prehode med študijskimi programi ter drugimi predpisi. Kandidati se po Merili za prehode med študijskimi programi vpišejo: v drugi ali višji letnik univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Agrikultura in okolje, kadar gre za prenehanje • vpis univerzitetnega diplomanta v nov študijski program na isti stopnji. izobraževanja po prvem študijskem programu in nadaljevanje študija po tem študijskem programu iste stopnje, ali Prehajajo lahko s področja Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo (08 (Klasius-P-16)). Vpis višješolskega diplomanta v univerzitetni študijski program 1. stopnje Agrikultura in okolje ni možen. Prehod je mogoč, če kandidat izpolnjuje naslednje pogoje: • izpolnjuje pogoje za vpis v prvi letnik univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Agrikultura in okolje, prehaja s študijskega programa, ki ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih • izidov, Ob prehodu iz enega študijskega programa v drugi študijski program odloča pristojna komisija senata fakultete, na kateri namerava kandidat nadaljevati študij. se mu pri prehodu prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: • ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede ob vpisu študentu prizna pridobljena znanja, usposobljenost ali zmožnost, in sicer v primeru, ko te po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo vsebinam študijskega programa. Osnova za priznavanje je pisna vloga h kateri mora kandidat priložiti ustrezna uradna dokazila ter izvleček programa ali druge pisne dokaze, na osnovi katerih je mogoče presoditi raven pridobljenih kompetenc. Znanja in spretnosti se priznavajo v skladu s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program.Prizna se lahko za največ 10 ECTS znanja, pridobljenega izven tega študijskega programa. O priznavanju odloča pristojna komisija.

Študent je dokončal študij takrat, ko je zbral z opravljenimi obveznostmi 180 ECTS iz naslova študija. Po programu mora študent zbrati to število iz različnih predmetov (obveznih in izbirnih).