SLO | EN
PRD-v18

2

Magistrski študij

2 (druga)

8 (8)

0000359

7

2026/27

36 ECTS 120 ECTS

mag. inž. log.
magister inženir logistike
magistrica inženirka logistike

M.Sc.
Master of Science

10 – Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve

1088 – Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve

2 – Tehniške in tehnološke vede

Izvedba v angleškem jeziku

red. prof. dr. TONE LERHER, univ. dipl. gosp. inž.

Logistika modelira in analizira ekonomske sisteme v času in prostoru kot pretok snovi (blago, informacije, denar in ljudi) skozi različna omrežja. Njen namen je, da s pomočjo znanih in priznanih znanstvenih metod ponudi rešitve, ki nam podajo obliko in način implementacije takšnih omrežij. Znanstvena vprašanja na katera odgovarja logistika so konfiguracija, organizacija teh omrežij in nadzor tokov snovi po omrežju. Cilj je doseči ravnovesje med ekonomskimi, ekološkimi in družbenimi cilji.

Obvladovanje raziskovalnih metod

Sposobnost obvladanja raziskovalnih metod, postopkov in procesov v logističnih sistemih, procesih in funkcijah

Samokritičnost v dinamiki odločitev

Kritična in samokritična presoja pri sprejemanju odločitev v dinamiki logističnih sistemov in logističnih procesov

Delovanje v globalnih log verigah

Delovanje v globalnih logističnih verigah.

Dodatni modul po ELA standardih

Modul Management oskrbovalnih verig, katerega predmeti so pripravljeni po standardih European Logistics Association (ELA).

Vsi kandidati, ki se vpisujejo na magistrski študijski program Logistika sistemov, ki se izvaja v angleškem jeziku, morajo izkazati znanje angleškega jezika z ustreznim dokazilom pred začetkom izbirnega postopka. Ustrezna dokazila o izpolnjevanju tega vpisnega pogoja so: - potrdilo o opravljenem izpitu iz angleškega jezika na ravni B2 ali enakovredno potrdilo (npr. TOEFL iBT score of 72-94, IELTS score of 5.5-6.5, Cambridge FCE 160-179, Oxford B2 Upper intermediate EF SET 51-60, TOEIC min. 785 points, Pearsons PTE exam 59-75), - maturitetno spričevalo, iz katerega je razvidno, da je na maturi opravljen tuj jezik angleščina, ali ekvivalent maturitetnemu spričevalu, - spričevalo o zaključenem srednješolskem izobraževanju v angleškem jeziku, - diploma o pridobljeni izobrazbi na visokošolskem zavodu v študijskem programu, ki se je izvajal v angleškem jeziku, in potrdilo (izjava), da je kandidat opravil program v angleškem jeziku. Študenti magistrskega študija bodo ob zaključku 1. letnika s sodelovanjem, predstavitvijo ter pomočjo tutorjev izbrali en modul.Na razpolago sta Tehnično-tehnološki, Gospodarski modul in kot dodatni izbirni še Management oskrbovalnih verig. Moduli se bodo dopolnjevali in spreminjali v skladu s svetovnimi trendi in zahtevami gospodarstva in negospodarstva. Možnost modularne sestave študija in stalnega dopolnjevanja modulov v skladu s svetovnimi trendi omogoča kvaliteten in moderen način študija logistike. Pri modulskem načinu izvajanja študija je enostavnejše tudi vključevanje tujih profesorjev, saj se moduli oz. učne enote ki jih sestavljajo, izvajajo intenzivneje v krajših časovnih obdobjih. TEHNIČNO - TEHNOLOŠKI MODUL Fokus tehnično-tehnološkega modula MAG programa je na inženirskih znanjih potrebnih za upravljanje tehnoloških sprememb s poudarkom na robotizaciji, tehnologijah za krožno gospodarstvo in v mobilnostnih sistemih. Študij vas usposobi za izbiro sodobnih tehnologij za uspešno delovanje pametnih mobilnostnih sistemov, primernih robotskih sistemov pri načrtovanju sodobnih prilagodljivih intralogističnih procesov, tehnično-tehnoloških rešitev za uporabo v pametnih tovarnah, načrtovanje "Layout-a" fleksibilnih proizvodnih in skladiščnih sistemov. Ob tem se specializirate in raziskujete tudi koncepte vpeljave krožnega gospodarstva ter obvladate metode integracije logističnih informacijskih sistemov. GOSPODARSKI MODUL Fokus gospodarskega modula MAG je na managerskih znanjih potrebnih za upravljanje oskrbovalnih verig s poudarkom na mednarodni komponenti in digitalizaciji. Študij omogoča vpogled v delovanje digitalne družbe prihodnosti, na njem pridobite spretnostih vodenja in poslovnih komunikacijskih veščin v različnih kulturah. Študij je navezan tudi na vpeljavo strateških sprememb in oblikovanja novih inovativnih poslovnih modelov z naprednimi managerskimi orodji ter integracijo novih trendov trajnostne potrošnje in proizvodnje ter digitalizacije v prenovo podjetja. Nenazadnje tudi poznavanje modelov za ekonomsko presojo učinkovitosti OV ter raziskave s področja simulacij in optimizacije sofisticiranih logističnih sistemov. MANAGEMENT OSKRBOVALNIH VERIG Modul Management oskrbovalnih verig, je dodatni izbirni modul. Na modulu Management oskrbovalnih verig kjer študij poteka v angleškem jeziku in omogoča tudi opravljanje predmetov pri partnerskih univerzah se študij in raziskovalne aktivnosti fokusirajo na načrtovanje logističnih procesov v oskrbovalnih verigah, spretnosti vodenja in poslovnih načel, naprednih rešitev pametnega transporta in avtomatiziranega skladiščenja ter spoznavanje nakupnih odločitev z navezavo modela nabave in prodaje na KPI s prilagajanjem poslovnih odločitev na osnovi predvidevanje bodočega povpraševanja.

Besedilo o sprejetju

Svet RS za visoko šolstvo je dal soglasje k izvajanju dvoletnega študijskega programa II. stopnje Logistika sistemov Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru, na 4. seji, dne 20. maja 2005. 29.09.2022- Zunanja evalvacija Magistrskega študijskega programa Logistika sistemov za obdobje 5 let (do leta 2027).

Pogoji za napredovanje po študijskem programu

Pogoji za vpis v 2. letnik: Študent napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi obveznostimi 1. letnika skupno zbere najmanj 38 ECTS. Obvezno mora opraviti obveznosti pri predmetih: M128- Management oskrbovalnih verig prihodnosti, M130- Pametna in varna mobilnost, ter M124- Kvantitativne metode in modeli v logističnih sistemih.

Pogoji za dokončanje posameznih delov študijskega programa

Študijski program ne vsebuje posameznih delov.

Možnosti za nadaljevanje študija

Po uspešnem končanem magistrskem študiju se kandidat lahko odloči za doktorski študij.

Možnosti za zaposlitev

Zaposljivost diplomantov FL UM je na izjemno visoki in zavidljivi ravni, saj je po podatkih Zavoda za zaposlovanje RS v povprečju zaposlenih kar 97, 2 % diplomantov. Logistika zajema širok spekter dejavnosti, zato od zaposlenih zahteva veliko fleksibilnosti, usmerjenost na hitro reševanje problemov, sposobnost usklajevanja delovnih procesov in uporabe sodobnih tehnologij in informacijskih sistemov, sposobnost napovedovanja trendov in analiziranja veliko podatkovnih baz. Vsa ta znanja se od logista pričakujejo tako v zasebnem kot privatnem sektorju. Karierno pot pa je seveda mogoče nadaljevati tudi na fakulteti na delovnem mestu asistenta, ki je osnova za poklicno rast v akademskem okolju. Naši diplomanti med drugim zasedajo naslednja delovna mesta: direktor prodaje v Špica International d. o. o., direktor prometa v Nomagu, direktor nabave, logistike in planiranja v Steklarni Rogaška, direktor logistike v podjetju Petrol d. d., svetovalec za poslovno–informacijske sisteme, »data scientist« v NLB d. d., specialist logistike v Odelo GmbH, pomočnik direktorja v Ploj d. o. o. – storitve in prevozništvo in podobno.

Dodatne informacije

Študijski program se bo izvajal tudi v angleškem jeziku, v kolikor se bo za izvedbo v angleškem jeziku vpisalo najmanj 10 kandidatov. Izvedba učnih enot na izrednem študiju bo prilagojena dejanskemu številu vpisanih kandidatov, kar bo opredeljeno z izvedbenim načrtom. Izredni študij Logistika sistemov na dislocirani enoti v Ljubljani se bo izvajal, če bo za izvedbo vpisanih najmanj 10 kandidatov. Študijski programi Fakultete za logistiko so mednarodno prepoznani in akreditirani pri dveh mednarodnih akreditacijskih organizacijah: - ECBE - European Council for Business Education in - ACBSP - Association of Collegiate Business Schools and Programs. https://fl.um.si/novica/vse-kar-moras-vedeti-o-magistrskem-studiju/

Načini ocenjevanja

Načini ocenjevanja so definirani pri učnih načrtih posameznih učnih enot, to so: opravljene obveznosti e-predavanj in e-vaj so pogoj za pristop k izpitu, pisni izpit, ustni izpit, seminarska naloga, domača naloga, sodelovanje na vajah, predstavitev posameznih tematskih sklopov, aktivno sodelovanje na predavanjih, ustna predstavitev posameznih tematskih sklopov, obveznosti iz vaj, ustni izpit (teoretično in praktično znanje), sodelovanje na vajah, vključevanje v diskusije in vaje, raziskovalna/projektna naloga, ocena praktičnega usposabljanja, poročilo o opravljenem delu in zagovor zaključnega poročila o praktičnem usposabljanju, diplomsko delo, zagovor diplomskega dela, priprava in zagovor magistrskega dela.

Temeljni cilji študijskega programa

Osnovni cilj magistrskega študija Logistika sistemov je izobraževanje in usposabljanje razvojnega in vodilnega kadra v vseh strukturah gospodarstva, negospodarstva in državne uprave (logistične organizacije in organizacije s poudarjeno logistično funkcijo, ministrstva, agencije, vojska, policija, carina ipd). Gre za kadre, ki morajo stalno obvladovati in razreševati razvojna vprašanja svojega področja in biti sposobni implementirati jih v optimalno delovanje svoje organizacije kot logističnega sistema.

Splošne kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Študenti bodo v magistrskem programu Logistika sistemov v okviru splošnih kompetenc pridobili in obvladali zlasti naslednje: - sposobnost obvladanja raziskovalnih metod, postopkov in procesov v logističnih sistemih, procesih in funkcijah, - poudarjeni in stalni razvoj kritične in samokritične presoje pri sprejemanju odločitev v dinamiki logističnih sistemov in logističnih procesov, - oblikovanje komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, še posebej stalne komunikacije v mednarodnem in multikulturnem okolju, - delovanje v globalnih logističnih verigah, - etično refleksijo in globoko zavezanost profesionalni etiki, - sposobnost delati in ustvarjati v mednarodnem okolju.

Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

V času študija na magistrskem programu Logistika sistemov, v okviru predmetno-specifičnih kompetenc bodo študentje pridobili in obvladali zlasti: - sposobnost za učinkovito reševanje problemov na področju logističnih sistemov z uporabo modernih znanstvenih metod in postopkov, - sposobnost umestitve novih informacij in interpretacij v kontekst temeljne discipline, - poznavanje in razumevanje utemeljitev in zgodovine razvoja temeljne discipline, - razumevanje sistemskega pristopa in s tem razumevanje splošne strukture temeljne discipline ter povezanosti med njenimi poddisciplinami, - razumevanje in uporabo metod kritične analize in razvoja teorij ter njihove uporabe v reševanju konkretnih delovnih problemov, - intenzivno in stalno uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije ter informacijsko upravljalskih sistemov na svojem konkretnem delovnem področju in podobno.

Predmetno specifične kompetence pridobljene z moduli:
MANAGEMENT OSKRBOVALNIH VERIG
Modul Management oskrbovalnih verig, je dodatni izbirni modul. Na modulu Management oskrbovalnih verig kjer študij poteka v angleškem jeziku in omogoča tudi opravljanje predmetov pri partnerskih univerzah se študij in raziskovalne aktivnosti fokusirajo na načrtovanje logističnih procesov v oskrbovalnih verigah, spretnosti vodenja in poslovnih načel, naprednih rešitev pametnega transporta in avtomatiziranega skladiščenja ter spoznavanje nakupnih odločitev z navezavo modela nabave in prodaje na KPI s prilagajanjem poslovnih odločitev na osnovi predvidevanje bodočega povpraševanja.

Pogoji za vpis v program

V študijski program 2. stopnje Logistika sistemov se lahko vpiše, kdor je zaključil: 1. Študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij: transportne storitve (1088), tehnika (07), informacijske in komunikacijske tehnologije (06), naravoslovje, matematika in statistika (05), varovanje (103), ekonomija (0311), poslovne in upravne vede (04), politologija (0312), oz. katerikoli študijski programi, primerljivi z naštetimi. 2. Študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij kot so določena v 1. točki, če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 30 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Matematične metode 1, Matematične metode 2, Teorija sistemov, Transportna logistika ter Temelji logistike in oskrbovalnih verig. 3. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: transportne storitve (1088), tehnika (07), informacijske in komunikacijske tehnologije (06), naravoslovje, matematika in statistika (05), , varovanje (103), ekonomija (0311), poslovne in upravne vede (04), politologija (0312), oz. katerikoli študijski programi, primerljivi z naštetimi. 4. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij kot so določena v 3. točki, če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 30 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Matematične metode 1, Matematične metode 2, Teorija sistemov, Transportna logistika ter Temelji logistike in oskrbovalnih verig. 5. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: transportne storitve (1088), tehnika (07), informacijske in komunikacijske tehnologije (06), naravoslovje, matematika in statistika (05), varovanje (103), ekonomija (0311), poslovne in upravne vede (04), politologija (0312), oz. katerikoli študijski programi, primerljivi z naštetimi. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa praviloma prizna 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom. 6. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij kot so določena v 5. točki. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 45 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija. 7. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: transportne storitve (1088), tehnika (07), informacijske in komunikacijske tehnologije (06), naravoslovje, matematika in statistika (05), varovanje (103), ekonomija (0311), poslovne in upravne vede (04), politologija (0312), oz. katerikoli študijski programi, primerljivi z naštetimi. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom. 8. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij, kot so določena v točki 7. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 45 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 2. stopnje Logistika sistemov se upošteva uspeh predhodnega študija: - povprečna ocena predhodnega študija - 40 % - ocena diplomskega dela – 20 % V kolikor diplomsko delo ni del predhodnega študija, se upošteva povprečna ocena predhodnega študija v skupno 60 %. - uspeh pri učnih enotah s predmetnih področij matematike in računalništva – 40%

Merila za prehode med študijskimi programi

Po merilih za prehode je na študijski program 2. stopnje Logistika sistemov omogočen prehod kandidatom z drugih študijskih programov 2. stopnje z ustreznih strokovnih področij: transportne storitve (1088), tehnika (07), informacijske in komunikacijske tehnologije (06), naravoslovje, matematika in statistika (05), varovanje (103), ekonomija (0311), poslovne in upravne vede (04), politologija (0312), oz. katerikoli študijski programi, primerljivi z naštetimi, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc, po kriterijih za priznavanje pa se jim prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Študentom se v procesu priznavanja ugotovijo že opravljene študijske obveznosti, ki se jim lahko v celoti ali delno priznajo, ter določijo študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo zaključiti študij po novem študijskem programu. O vlogi odloča Komisija za študijske zadeve Senata Fakultete za logistiko. "

Velja za vpis od študijskega leta 2027/28:
Vpis v študijski program druge stopnje Logistika sistemov pod pogoji za prehajanje med programi je mogoč, kadar: - je bil kandidat predhodno vpisan v drug študijski program ali smer na drugi stopnji v visokem šolstvu, - kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v študijski program druge stopnje Logistika sistemov, - se kandidatu v postopku priznavanja predhodno pridobljenih znanj in spretnosti prizna toliko in tiste študijske obveznosti, da skladno s pogoji za napredovanje po študijskem programu izpolnjuje pogoje za vpis v drugi ali višji letnik študijskega programa druge stopnje Logistika sistemov. Merila za razvrščanje kandidatov za vpis pod pogoji za prehajanje med študijskimi programi so določena z merili za izbiro v primeru omejitve vpisa študijskega programa druge stopnje Logistika sistemov. Kandidat mora k prijavi, ki jo odda v portal eVŠ, priložiti: - vlogo za priznavanje predhodno pridobljenih znanj in spretnosti, - potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih s pridobljenimi ocenami in številom kreditnih točk (ECTS), - potrjene učne načrte učnih enot, po katerih je kandidat pridobil predhodno znanje, in - potrdilo o plačilu postopka ugotavljanja in priznavanja znanj in spretnosti v skladu z veljavnim cenikom Univerze v Mariboru. Vloge obravnava pristojni organ Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu s postopkom, ki na Univerzi v Mariboru ureja priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program. Pristojni organ Fakultete za logistiko, ki odloča o priznanju že pridobljenih znanj in spretnosti, z odločbo določi priznane učne enote oziroma študijske obveznosti v študijskem programu, v katerega se kandidat vpisuje, letnik študija, v katerega se lahko vpiše, ter morebitne manjkajoče študijske obveznosti, ki jih mora opraviti za dokončanje študija.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom v študijski program

Študentom, ki se bodo vpisali na magistrski študijski program Logistika sistemov, pri čemer ne bodo izhajali po direktni vertikali, pač pa bodo pred tem že opravili nekatere obveznosti na drugih programih drugih visokošolskih organizacij, bo fakulteta na podlagi prošnje študenta priznala vsa do tedaj pridobljena znanja, če so ta znanja kompatibilna s programom Logistika sistemov. Fakulteta bo kandidatom priznala pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnost, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim in/ali predmetno specifičnim kompetencam, določenim s študijskim programom. Na magistrskem študijskem programu Logistika sistemov se priznava znanje, usposobljenost in zmožnosti, pridobljene s formalnim učenjem v drugih organizacijah (jezikovni tečaji, računalniški tečaji, razni drugi tečaji za pridobitev funkcionalnih znanj). Pri priznavanju se na Fakulteti za logistiko na magistrskem študijskem programu Logistika sistemov zlasti: - upoštevajo spričevala in druge listine (potrdilo o opravljenih izpitih, listine o končanih tečajih in drugih oblikah izobraževanja), - upoštevajo in vrednotijo avtorska in druga dela študentov, preverja in ocenjuje znanje, ki si ga je študent pridobil s samoizobraževanjem, kar pomeni možnost opravljanja študijskih obveznosti brez udeležbe na predavanjih in vajah ali seminarjih. Priznano znanje se lahko upošteva tudi kot pogoj za vpis ali kot merilo za izbiro ob omejitvi vpisa. Ko se znanje prizna kot opravljena študijska obveznosti, se ga ovrednoti z ustreznim deležem ECTS. Komisija za študijske zadeve bo vse takšne primere proučila, Senat fakultete pa bo na predlog komisije in nosilca predmeta odločil o deležu priznanih (pred)znanj. Vsak študent, ki je pred tem študiral na kakšni drugi fakulteti, bo moral predložiti opis predmeta in potrdilo o opravljenih izpitih fakultet, kjer je te obveznosti opravljal. Nosilec predmeta bo na osnovi kandidatove vloge in na osnovi sklepa komisije za študijske zadeve priznal (ali pa ne) konkretna pridobljena znanja v obsegu, ki bo normiran z obstoječim učnim načrtom danega predmeta. Znanj in veščin, pridobljenih s prakso, fakulteta na magistrskem študiju ne bo priznavala.

Pogoji za dokončanje študija

Študij konča, kdor opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti.