Študijski program Organizacija in management poslovnih in delovnih sistemov je sprejel senat Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru dne 20.9.2005 in senat Univerze v Mariboru 27.9.2005. Soglasje k programu je podal Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije 30.9.2005. Študijski program Organizacija in management poslovnih in delovnih sistemov je bil v postopku podaljšanja akreditacije potrjen na Senatu Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru 20. 9. 2011, na Senatu Univerze v Mariboru 30. 9. 2011, odločba o podaljšanju akreditacije študijskega programa je bila s strani Sveta Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu Republike Slovenije (NAKVIS) izdana dne 20. 9. 2012 . Sprememba imena študijskega programa iz Organizacija in management poslovnih in delovnih sistemov v Inženiring poslovnih sistemov je bila potrjena na Senatu Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru 4. 7. 2016, na Senatu Univerze v Mariboru 27. 9. 2016.

Študent napreduje v 2. letnik, če je z opravljenimi obveznostmi 1. letnika zbral najmanj 45 ECTS.

Študijski program 2. stopnje trenutno ne vsebuje delov, ki bi jih bilo mogoče posamezno zaključiti.

Po uspešno kančanem magistrskem študiju 2. stopnje se kandidat lahko odloči za doktorski študij 3. stopnje.

Po zaključku magistrskega študija bos- te magistri (m/ž) inženiringa poslovnih sistemov nepogrešljiv povezovalec med vodstvenimi, temeljnimi in podpornimi procesi v katerikoli organizaciji.

Načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja so opredeljeni v posameznem učnem načrtu in dosledno sledijo preverjanju doseženih učnih izidov in kompetenc posamezne učne enote.

Temeljni cilj študijskega programa 2. stopnje Inženiring poslovnih sistemov je izobraziti in usposobiti študenta za: • razumevanje poslovnega okolja z vidika izbranega področja študija, • samostojno raziskovalno in strokovno delo, • poglobljeno raziskovanje novih metod razvoja, planiranja, organiziranja, vodenja in nadziranja poslovnih in delovnih procesov in poslovnih in delovnih sistemov, ter vrednotenje njihove širše in ožje uporabnosti, • kritično mišljenje in analitično reševanje najzahtevnejših poslovnih problemov z vidika interesnega področja študija.

Na študijskem programu 2. stopnje Inženiring poslovnih sistemov, študent pridobi poglobljena znanja na širših strokovnih področjih, usposobljenost za iskane novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju, za uporabo znanstvenoraziskovalnih metod v širšem spektru v znanih, novih ali v spremenjenih okoliščinah. Pridobi znanja za prevzemanje odgovornosti za vodenje najzahtevnejših poslovnih in delovnih sistemov ter za razvijanje kritične refleksije, socialnih in komunikacijskih zmožnosti za vodenje skupinskega dela. Obvezen sestavni del teh programov so projektne naloge v delovnem okolju, ki zajemajo temeljne, aplikativne ali razvojno raziskovalne naloge. V okviru študijskega programa 2. stopnje Inženiring poslovnih sistemov obravnavamo kompetenco kot ravnanje, s katerim posameznik lahko učinkovito in uspešno opravi določeno delo. Temelji na ustreznem telesnem, socialnem, duševnem in duhovnem potencialu, znanju, veščinah, vrednotah, prepričanjih in se kaže predvsem v zmožnosti učinkovite izrabe virov, ki so na voljo. Človek je kompetenten, če ima ustrezen potencial, ki mu omogoča pridobivanje aktualnega znanja. Na tej podlagi lahko razvije veščine, s katerimi lahko učinkovito ravna na nekem področju. Ob tem so pomembne njegove vrednote, stališča in prepričanja. Za izkazovanje kompetentnosti potrebuje tudi motivacijo. Na podlagi svojih kompetenc lahko svoje delo učinkovito opravi, pri tem pa je uspešen, če je to znanje potrebno (cenjeno). Učinkovitost je pomemben segment uspešnosti. Učinkovitost je zagotovo tudi zmožnost izrabljanja virov, ki so na voljo. V prvi vrsti je izrabljanje lastnih virov, posebno ustvarjalnosti, izrabljanje potencialov kolegov (intelektualnega kapitala) in klasičnih virov (sredstva za delo in predmeti dela). Splošna kompetenca programa izhaja iz univerzalnega temeljnega znanja programa, oziroma učnih vsebin (predmetov) študijskega programa. Splošne kompetence sestavljajo splošni profil diplomanta. V okviru študijskega procesa se v smeri kompetentnosti ne razvija le znanje, marveč tudi odnos do uporabe tega znanja, ki je vzgojna komponenta, a neločljivo povezana z izobraževalno. Študijski program temelji na dejstvu, da posameznik nekatere kompetence lahko razvija vse življenje. Takšnih je večina kompetenc, ki jih strokovnjaki, ki zaključijo magistrski študij Inženiring poslovnih sistemov kasneje uporabljajo v svojem poklicnem življenju. Ob preučevanju teh (potrebnih) kompetenc smo identificirali kot relevantne: kognitivne kompetence (ANALITIČNO, KONCEPTUALNO MIŠLJENJE; RAZISKOVALNO UČENJE; USTVARJALNO REŠEVANJE PROBLEMOV), ki so podlaga razumevanju, logičnemu sklepanju in predvidevanju; osebnostne (POZITIVNA SAMOPODOBA; INICIATIVNOST; VZTRAJNOST; TEŽNJA K USPEHU; ČUSTVENA STABILNOST), ki so podlaga individualnemu zorenju, razvijanju odgovornosti in doseganju zrelosti; operativne (STROKOVNOST, ORGANIZIRANOST, POSLOVNA USMRJENOST, INŽENIRSKA SPOSOBNOST, INFORMACIJSKA PISMENOST , SPOSOBNOST NAPOVEDOVANJA IN PLANIRANJA), ki so podlaga funkcionalni učinkovitosti in pismenosti; odnosne (OBČUTEK ZA MEDOSEBNE ODNOSE, KOMUNIKATIVNSOT, TIMSKO DELO IN SODELOVANJE, USMERJENOST NA UPORABNIKA), razvijajo vzajemnost in kooperativnost; managerske (VPLIV NA DRUGE, AVTONOMNOST PRI ODLOČANJU, PROŽNOST IN PRILAGODLJIVOST, ETIČNOST), dajejo osnovo za razvoj upravljavskih in vodstvenih organizacijskih vlog in organizacijske in dajejo podlago za izrabo in koordinacijo razpoložljivih virov v času in prostoru.

Študenti si pridobijo naslednje predmetno specifične kompetence: • so reševalci inženirskih problemov v okviru poslovnih in produkcijskih sistemov in so kritični misleci, • uporabljajo sistemske koncepte pri razumevanju in opredelitvi problemov, • so sposobni aplicirati klasične, kakor tudi najnovejše koncepte in znanja, • razumejo, da je sistem sestavljen iz ljudi, procesov in ustrezno uporabljenih informacij, • pridobijo si trdna etična načela, veščine za učinkovito medčloveško komunikacijo in sposobnost za delo v timu, • imajo znanja in veščine za vodenje poslovnih in produkcijskih procesov in projektov. Študenti podiplomskega programa tako pridobijo potrebna znanja za: • vodenje raziskovalnega, razvojnega in operativnega dela v velikih, srednje velikih, malih in mikro podjetjih, • razvoj, snovanje, gradnjo in uvajanje sodobnih managerskih rešitev z vidika temeljnega, informacijskega in upravljalnega vidika, • vodenje projektov izgradnje in razvoja poslovnih organizacijskih in računalniško podprtih informacijskih sistemov, • uspešno in učinkovito predvidevanje, planiranje, organiziranje, nadzor in vodenje delovanja poslovnega sistema oz. področja (procesa, sistema, podsistema), za katerega bodo odgovorni, • uspešno uporabo sodobne informacijske tehnologije pri operativnem in vodstvenem delu, • odgovorno iskanje in vrednotenje strateških razvojnih možnosti poslovnih sistemov, • za vodenje samostojnih podjetniških načrtov in programov v velikih, srednje velikih in manjših podjetjih, Študenti imajo med študijem številne možnosti za aktivno delo in za kritično soočanje inženirske in poslovne teorije ter metod in tehnik s podjetniško prakso. S takim načinom študija usposabljamo študenta hkrati za razvojno in raziskovalno delo v praksi in hitro prevzemanje odgovornih nalog. To strokovnjaku, ki je zaključil magistrski program Inženiring poslovnih sistemov omogoča tudi kasnejše opravljanje svetovalnih, razvojnih in raziskovalnih nalog in delo v različnih visoko strokovnih in znanstvenih poklicih.

V študijski program 2. stopnje INŽINIRING POSLOVNIH SISTEMOV se lahko vpiše, kdor je zaključil: 1. Študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij: 01 Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev, 022 Humanistika (brez jezikov), 023 Jeziki, 028 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno umetnost in humanistika, 03 Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, 04 Poslovne in upravne vede, pravo, 05 Naravoslovje, matematika in statistika, 06 Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), 07 Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, 09 Zdravstvo in socialna varnost, 10 Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve. 2. Študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij: 021 Umetnost, 08 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo, če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 14 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Organizacija poslovnih procesov (7 ECTS) in Proizvodni sistemi (7 ECTS). 3. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: 01 Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev, 022 Humanistika (brez jezikov), 023 Jeziki, 028 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno umetnost in humanistika, 03 Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, 04 Poslovne in upravne vede, pravo, 05 Naravoslovje, matematika in statistika, 06 Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), 07 Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, 09 Zdravstvo in socialna varnost, 10 Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve. 4. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: 021 Umetnost, 08 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo, če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 14 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Organizacija poslovnih procesov (7 ECTS) in Proizvodni sistemi (7 ECTS). 5. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: 01 Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev, 022 Humanistika (brez jezikov), 023 Jeziki, 028 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno umetnost in humanistika, 03 Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, 04 Poslovne in upravne vede, pravo, 05 Naravoslovje, matematika in statistika, 06 Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), 07 Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, 09 Zdravstvo in socialna varnost, 10 Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom. 6. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: 021 Umetnost, 08 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna do 30 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpiše v prvi letnik študija. 7. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: 01 Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev, 022 Humanistika (brez jezikov), 023 Jeziki, 028 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno umetnost in humanistika, 03 Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, 04 Poslovne in upravne vede, pravo, 05 Naravoslovje, matematika in statistika, 06 Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), 07 Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, 09 Zdravstvo in socialna varnost, 10 Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom. 8. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: 021 Umetnost, 08 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna do 30 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpiše v prvi letnik študija.

Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 2. stopnje INŽENIRING POSLOVNIH SISTEMOV se upošteva uspeh pri študiju prve stopnje: – Povprečna ocena: 80 % – Ocena diplomskega dela: 20 % Če diplomsko delo ni del predhodnega študija, se 100 % upošteva povprečna ocena študija.

Po merilih za prehode je na študijski program 2. stopnje INŽENIRING POSLOVNIH SISTEMOV omogočen prehod s študijskih programov 2. stopnje z ustreznih področij: 031 Družbene vede in vedenjske znanosti in 04 Poslovne in upravne vede, pravo, če ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc, po kriterijih za priznavanje pa se jim prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Pristojna komisija lahko omogoči vpis v višji letnik, če je kandidatu v postopku priznavanja priznanih vsaj toliko ECTS točk, kot je pogoj za vpis v višji letnik drugega študijskega programa, in določi manjkajoče obveznosti, ki jih mora opraviti, če želi diplomirati na drugem študijskem programu. Kandidat mora k prijavi, ki jo odda skladno z razpisnimi navodili preko eVŠ sistema, na FOV UM posredovati tudi potrjeno potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih in potrjene učne načrte za opravljene študijske obveznosti iz prvega študijskega programa. Merila za izbiro v primeru omejitve vpisa: V primeru omejitve se upošteva povprečje ocen na prvem študijskem programu.

Znanje in spretnosti se priznavajo v skladu s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih (UM št. 012-2019-2).

Študent zaključi študij ob izpolnitvi vseh predvidenih obveznosti na programu ter uspešno zagovarja magistrsko nalogo in skupno zbere najmanj 120 ECTS.